Obračun leta 2017

Pred dvemi leti, ko sem odtekla Istro in bila v življenjski kondiciji, sem se čisto res počutila kot mladenka tridesetih, mogoče 33 let. Nič mi ni bilo težko.

Potem sem se odločila za samostojno pot in ves svoj čas poleg družine in hiše, posvetila temu.

Začela sem s pridobivanjem. Obveznosti, okenjc na to-do listi, kilogramov, gub in sivih las. Ko sem letos spoznala še nekaj mladih mamic, še v rosnih dvajseteih letih, sem dokončno ugotovila, da počasi vendarle tudi jaz prihajam v srednja leta, tudi po pameti, ne samo po stasu in letih. 

Standardni začetek pogovora, ki ga nikoli nisem razumela, "Uf, s tremi otroci je pa naporno, kajne?" je kar naenkrat postal resničnost. Težko vzamem čas za tek, za kavico, telovadbo, vsesti se za računalnik in napisati objavo za blog, urediti fotke. Sedenje na kavču je luksuz, pa čeprav zraven pospravljam perilo. Seveda velik del tega odpade tudi na hiško in dolge pol ure vožnje do nje, pa čeprav grem le dvakrat do trikrat na teden na konrolo. Še pri delu sem vedno v zaostanku in vedno skrbno odbiram najbolj nujne stvari od tistih čisto malo manj nujnih in odrivam tiste, ki jih lahko odrinemm še en dan, en teden, en mesec.

Selitev, gradnja, še en šolar, še več dejavnosti, ki jih sicer skrbno odbiramo.

Res je postalo noro.

Edina stvar, za katero si vzamem čas je branje knjig. Kajti s pomočjo knjig, najlaže odklopim dnevne skrbi in zvečer mirno zaspim. 

Zato si za naslednje leto želim malce več miru.

Upam, da se že spomladi preselimo (skrivni (neuresničljivi) rok je 20. februar, ko ima David svojo prelomnico) in da se takrat stvari malce umirijo.

Da si končno vzamem nekaj več časa zase, da spet pridobim nekaj mišic in izgubim toliko kilogramov, da ne bom rabila nove garderobe. 

Želim si čas, ko bom spet vzela v roke fotoaparat in zabeležila razvoj mojih fantov.

Čas in pozornost, da bom zaznala in si zapomnila simpatične izjave mulčkov, ki tako hitro rastejo, da ne morem verjeti.

Bojim se, da si želim ravno to, česar se ne da dobiti in da bo tudi naslednje leto odhitelo mimo, ravno tako kot letošnje.

In zdravje si želim. Zase in za vse moje.

Časa, zdravja, miru in razumevanja želim tudi vam, dragi moji.

Srečno 2018.

Pa še nekaj fotografij, letošnjega leta, za spomin na sicer lepo leto.