Dogodivščina

Rene me je že pred počitnicami nagovarjal, da bi šla, tako kot nekajkrat lani, v vrtec s kolesom.
Ker sem ga lani  lahko peljala še v stolčku, letos pa mi moral iti že s svojim kolesom, si tega nisem upala storiti. Glede na to, da kolesarske steze nimamo, cesta pa je precej prometna, je še premajhen in premalo siguren na kolesu.

Zato sva se dogovorila, da greva namesto s kolesom, kar peš.
Danes sva se res podala na to pot.
Od doma sva šla nekoliko bolj zgodaj kot ponavadi.
Šla sva po stranskih poteh, čez Pustoto, do Marofa in pod Golici do šole.
Presenetljivo hitro sva šla, večino ravnih delov sva celo pretekla.

Potrebovala pa sva čisto malo manj kot eno uro.
Za ponoviti!

Fotke so s telefona. Slabe.