Posameznik vs. svet

Zadnjič naju je novinarka Dnevnika ob koncu pogovora vprašala, če verjameva,  da lahko posameznik spremeni svet.

Takoj sva se strinjala, da ja.

Potem sem še malce razmišljala o tem in sem se domislila zanimive analogije.

Takole gre:

Če se jutri zjutraj zbudim in se odločim, da mi je vseeno za vse.
Nabijem muziko navsezgodaj in je ne izklopim cel dan, tudi če grem od doma, ni važno.
Ko grem ven, obujem superge, ki sem jih imela včeraj za v blaten hrib, blato, ki se mi je prejelo gor, se je ravno prav posušilo, da ga spuščam po celem hodniku.
Peljem otroke v vrtec, parkiram avto kar pred vrati in ga pustim da teče v prazno, medtem ko se mi počasi preoblačimo.
Namesto da nesem smeti v kanto, vržem vrečko kar čez balkon. Vseeno mi je, ali pristane na sosedovem balkonu, cesti ali na nabrežju reke, ob nogah francoskega ribiča.

Moram nadaljevati?

Lahko? No, lahko posameznik spremeni svet?
Vsaj tistega v radiju 1 km?

Pa še to, veste kdo je kriv za onesnažen zrak v kitajskih mestih?
Kdo kupuje izdelke iz njihovih tovarn?
Mhm...