Berem: Pogovoriti se morava o Kevinu

Na to knjigo sem čisto slučajno naletela v knjižnici.
Ničesar nisem vedela o njej, niti nisem vedela, da obstaja tudi film.

Ker imam svoje mnenje o Učilih, ponavadi njihovih knjig niti ne primem v roke.
Tokrat pa ne vem kaj me je prepričalo, mogoče napis, da je prejela nagrado orange.

Odkar sem mama, tudi zelo težko berem ali gledam o trpljenju otrok, na kar napeljuje naslovnica.
Pa vendar sem jo vzela v roke.

In o vav, vav, kakšna tema! Kakšno razmišljanje, kakšna zgodba.
Ne bom niti rekla, da me je potegnila vase, ker sem jo brala cele tri tedne.
Ampak predvsem zato, ker, čeprav kmalu v začetku zgodbe izveš, da je Kevin izvedel poboj na šoli, na vsaki strani knjige trepetaš kaj se bo zgodilo, kaj bo Kevin spet zakuhal.
Vidiš, da slediš razvoju pravega psihopata in to skozi pisanje njegove mame, ki pripoveduje zgodbo skozi pisma, ki jih piše njegovemu odsotnemu očetu.
Kar nekaj dejstev ostane dolgo prikritih, a da ves čas slutiti o grozodejstvih, ki se bodo prej ali slej zgodila.

Vsekakor knjiga, ki jo je težko brati, ker odpira vprašanja vsakemu staršu, ki te na koncu pusti praznega, pa vendar knjiga, ki bi jo priporočila vsakomur, ki ima rad res dobro zgodbo.