Šam

Jej mulci, mulci..
Ne, ni samo Enej zrasel. Tudi Rene raste kot goba.
Predvsem pa postaja samostojen. Tak velik fant.

Na veliko srka besede in se celo spogleduje s stavki.
Vse bolj spretno teče in skače... kar pa se kolesarjenja tiče, pa najraje sedi na Enejevem kolesu in se pusti voziti naokoli. Poganjalček je zanimiv le za kak meter ali dva.

Najbolj zabaven pa je ravno ta njegov "šam".
Začelo se je, ko je pred kakim mesecem prvič rekel "še".
In predvidevam, da zaradi navdušenja, ki smo ga pokazali nad njegovim ššššš-jem, zdaj vriva strešico nad vsak s, ki ga sreča.

Šam šou.
Ješ piu.

Pa še najbolj značilne besede:

Mima...grima
Muka... muha
Bedo... medo
Pejka... pajek
Hemene... za mene
Abasa... klobasa, salama
Muni (hvala Petra!)... morje in čoln, pa tudi za nebo se jo da ponucat. :)

Neverjetno je, kako različna sta si z Enejem.
Medtem ko Enej z veseljem poje vso zelenjavo, ki jo dobi na krožnik, sladkarij, razen bombonov in sladoleda pa nič. V svojih šestih letih je verjetno pojedel kake tri koščke torte, običajno z nje pobere okraske, poskusi pa je niti ne.
Reneju pa se uspe včasih pretihotapiti skozi dan, ne da bi jedel eno "pametno" stvar. Ko je kosilo ni lačen, takoj po kosilu pa je lačen. Še v bolnišnici mi ga ni uspelo navaditi na urnik. Tako se včasih šele prepozno zavem, da že cel dan je same sladkarije. Sadje, jogurte, tortice, sladolede... to mu gre. Pa pri nas doma skoraj nimamo sladkarij, ker jaz nimam nobenega veselja z njimi. Pa mu vseeno nekako uspe. Od nesladkih stvari pa mu najbolj paše salama (nujno brez kruha) in jajca. No ja.. tudi makaroni mu gredo kar dobro v slast.

Faca je. Vsak dan večja. :)