Lekarne

Plačilo po proviziji je ena zoprna stvar.

V večini primerov eno ubogo životarjenje z mnogo obljubami.
Ko/če si dovolj uspešen, da z provizijami lepo živiš, pa poslušaš izgovore v smislu... lahko tebi, ker imaš fajn provizijo. Verjame ti itak ne nihče, ker si plačan od provizije in lažeš kot pes teče.

In žal pogosto tako tudi je.

Seveda moram najprej seme potegniti iz te luknje, v katero sem se spravila.

Sama sem namreč že preden sem začela delati za provizijo sama pri sebi sklenila, da delam vedno tisto, kar je dobro za stranko in ne tisto kar je dobro (samo) zame. Ker pogosto je tisto kar je dobro za stranko, dobro tudi zame. Včasih pa pač ne. Nekatere stranke so zelo vodljive in lahko jo čisto malo zapelješ in ji prodaš nekaj, kar ne potrebuje, ali si celo (na dolgi rok) ne more privoščiti. Zlasti si v skušnjavi včasih, ko se že bliža konec meseca, plan pa še ni izpolnjen.

No, ampak jaz se vedno držim svojega prvega pravila, da stranki vedno svetujem glede na njene potrebe in zmožnosti. Vedno jim povem stvari tako kot so. Nikoli ne obljubljam gradov v oblakih. In nikoli, ampak res nikoli pri strankah ne razmišljam o svoji proviziji.

In čeprav se bo to tistim, ki lažejo, kradejo in bi še komu nož zasadili v hrbet za svojo provizijo, zdelo neverjetno. Vedno sem med najučinkovitejšimi in najuspešnejšimi v naši ekipi. (zakaj ne najbolj uspešna? IIIii, ker delam toliko kolikor je mus. Toliko, da lahko grem v trgovino in ne razmišljam o tem katere barve kruh bom kupila, ampak pač kupim tistega, ki ga hočem. Prosti čas pa raje preživim z otroci ali v naravi. Zato). Zakaj je temu tako? Ker vem kaj govorim, ker verjamem v to govorim in res mislim kaj govorim. In zato mi ljudje verjamejo. Ker če lažeš, kradeš, bolhe ješ, ti stranke to preberejo na obrazu. Ker tam ti vse lepo piše. In zato, ker se stranke k meni vračajo. Ko želijo še kaj narediti, ko imajo težave, ko česa ne razumejo. In vedno jim lahko pogledam v oči in vedno se lahko zagovarjam. (Upam da mi boste tisti, ki sem jim že kdaj svetovala, pritrdili. :)))

Ni jih pa malo, prav nasprotno, tistih, ki za svojo provizijo naredijo vse. Nekoč sem imela  sodelavca, ki je imel celo preračunano (seveda napačno) na koliko let mora stranki narediti zavarovanje, da bo on čim hitreje dobil svojo provizijo plačano. Na 14. Zdaj mi pa povejte, kako lahko stranko prepričaš, da je ravno 14 let najboljše zanjo? Težko. Ni ga več med zastopniki. Pogosto se strankam ponuja namesto spremembe zavarovanja, novo zavarovanje. Super. Da še enkrat plača vstopne stroške. Odlično res!

No, nisem se lotila pisati tega posta zaradi sebe. Konec koncev sem na porodniški. O delu zdaj ne razmišljam prav pogosto. Pisati sem začela zato, ker me prav vedno ko grem v lekarno (Ljubljana) tamkajšnji farmacevti razkurijo do amena.

Zame je lakarna še vedno nek prostor, kjer naj bi ti svetovali. Kamor greš ko se slabo počutiš. Kamor lahko greš in rečeš: "grlo me boli" in ti ponudijo nekaj kar ti bo najhitreje pozdravilo grlo. Ampak ne. Ko greš pri nas v lekarno, ti ponudijo najdražjo stvar, ki to jo lahko. Potem jim moraš dati kartico, da preverijo koliko jabučkov imaš. Na podlagi tega pa ti hočejo prodati še otroško knjigo in /ali dvd in bogve česa se bodo še spomnili.

In slabo se ti godi, če bi imel nekaj, česar oni nimajo v ponudbi. Npr. tale aspirator za nos (12 eur) .
Ker na sesalec, pa to gre prah v zrak, pa možgane mu potegneš z glave, ni da ni... Ampak tale, ki ga imajo oni v ponudbi je pa super (42 eur).  Ja, super. Direkt za v kanto. Kot pravi ena mamica na forumu in se z njo popolnoma strinjam.

Torej, dragi moji lekarnarji, NIČ VEČ vam ne verjamem. In naslednjič ko pridem k vam, se bom prej pošteno pozanimala kaj točno hočem. In točno to bom kupila.

Če bodo postali še malce bolj vsiljivi, bom napisala en tak post tudi o PBS. Ker imajo pa že tako širok asortiment, da samo še kruha pa mesa nimajo. Potem bodo imeli pa vse. Bljak.