Glavni razlog, da smo se sploh podali proti Veroni pa je bil dolgo pirčakovani koncert Michaela Bubléja v Veronski Areni v sklopu tamkajšnjega Jazz festivala.
V Verono smo jasno prispeli laaačni in prva stvar, ki smo jo zagledali pred sabo je bil McDonalds. Planili smo vanj kar se je, na koncu, izkazalo za največjo napako, ki smo jo sploh lahko naredili. To seveda v primeru, da ne upoštevamo tega, da nam je zmanjkalo časa za ogled same Verone.
Poglejte, kakšen prizor nas je pričakal:
Na trgu pred Areno se je namreč raztezalo nešteto (če lih malčk zapretiravam) stojnic z tipično italijanskimi dobrotami. In mi cepci vsi siti iz McD-ja. Komaj smo našli še nekaj prostora v naših želodčkih za vsaj en taprav gelato in m-m-m je bil dober!
Ker smo se bali gužve, je Eneju, iz varnostnih in praktičnih razlogov, Urban posodil voziček, na roko pa smo mu napisali kontaktne številke. Enej je bil navdušen nad prevozom, jaz pa pomirjena.
Arena nas je pričakala odprtih vrat, brez kompliciranja za voziček, vnosa ruzakov in podobnega sranja. Ob vstopu še zdaleč ni bila polna, a se je, predvsem pri nas revežih zgoraj, ki nismo imeli označenih sedežev, hitro polnila in posedli smo se kar na stopnice, med dvema tribunama, da smo si zagotovili dober pogled.
Na odru nas je že pričakala predskupina Naturally 7. Fantje so nas navdušili. Menda se tovrstno vokaliranje imenuje Vocal play ali vokalno igranje, po naše. Kar poslušali bi jih. Dodobra so ogreli že tako vroče vzudšje v areni.
Ko se je nebo stemnilo, arena pa napolnila do zadnjega kotička se je prikazal še Michael. Fant je res pravi entertainer, saj nas je že ob enem prvih komadov, brez težav, spravil na noge in nam ni pustil sedeti vse do konca. Le Enejeve oči so malo pred koncem izgubile boj z težkimi vekami.
Arena nas je še posebej navdušila z akustiko. In z največjim veseljem se bomo vrnili vanjo.
Ma joj, kuk bi šla na kešn koncert!
OdgovoriIzbrišiSkamini, skamini :)