Ta vikend smo bili povabljeni na kosilo v Kanomljo in ker je bilo vreme preveč lepo, da bi ga gledali le skozi okno, smo se namenili tudi na sprehod. Z avtom smo se peljali do Kanomeljskega razpotja, kjer ima gostilno kmet Marijan Podobnik. A nismo vstopili, saj nas je že zunaj čakalo prijetno presenečenje. Dva gosta sta do kmetije vse iz Žirov kar prijahala.
Eden od njiju pa je celo dovolil Eneju da se usede na njegov hrbet.
Ko sta odjahala nazaj proti Žirem, smo jo mi mahnili v hrib proti Žličniku, nato pa še malo proti Idriji.
Pogled na Kanomljo:
Pa malo heca na ta račun:
Kako letijo priči ko gredo po Kanomlji proti Oblakovemu vrhu? Čiv, čiv, čiv
Kako pa ko letijo nazaj? Vič, vič, vič.. ker ni prostora da bi se obrnili.
Kako pa se pa avtobus obrne nazaj proti Idriji? Kot štumf... :)
A je dobu Eneito rožico za valentinovo? ;-)
OdgovoriIzbriši