četrtek, 30. maj 2013

GPS

Ko se v zadnjih letih vse pogosteje dogaja, da se vse več ljudi vozi v napačno smer...
I'can't help but to wonder...

OK. Pustimo usekane brezglave mulce, ki za stavo vozijo krog po obvoznici v nasprotno smer.

Kaj pa vsi ostali? So ljudje res vedno bolj brezobrazni, jim je res vsem vseeno za cel svet?
Kaj pa če so za te primere krive GPS naprave. Vsaj za nekatere od teh? Je možno?

Meni gredo pošteno na živce in če je le mogoče se jih na daleč izogibam.
Ker ti odvzamejo možgane. Ko prižgeš GPS, gredo možgani na OFF

In potem se voziš po avtocesti in ti sredi ničesar reče, da zavij desno. Khmmm morda je NEKOČ bil tu izvoz, ampak zdaj ga ni več. In potem te zagrabi panika. Saj ne, da imaš nad sabo velike zelene table, ki te še vedno lepo usmerjajo. Neee, ampak GPS ti pa pravi, da se voziš v napačno smer. In kaj naj zdaj?

Ali pa, ko se voziš sto (ali več) kilometrov OB avtocesti in si strašno želiš biti NA njej. Pa si ne upaš. Ker GPS je rekel, da se voziš prav. Ja, saj vem, da sem pozabila nastaviti, da se lahko peljem tudi po plačljivih cestah. Ampak vseeno. Kaj pa če potem ne bom našla Milana?

In ko ti v krožnem križišču reče, da zavij levo? Saj veš, da se to ne sme. Ampak mogoče pa od danes naprej veljajo nova pravila. Ker GPS pa ja ve, al kako? Že res, da nimam novih zemljevidov, ker so predragi. Pa vendar?

Update: zadnjič sem slišala na radiju, da se je ena starejša gospa iz Belgije peljala, namesto na eno uro oddaljeno letališče, kar v Bolgarijo. Nič čudno se ji ni zdelo, da se je vozila dva dni.


Z cestnim Atlasom na kolenih se mi kaj takega ni nikoli zgodilo.

Torej, kaj pravite, je mogoče?

sreda, 29. maj 2013

Izjava tedna

Mami, a viš de prideje jutr h nam u vrtec NEVIDNI  in SLABOVIDNI.

Logika ane. :)

Ko smo ugotovili, da niso nevidni ampak slepi, je bilo pa cel kup vprašanj.

"Kak nas boje pa najdl? A ta slabovidni nas boje pa najdl? A kešna lizika pa vidijo?"

Danes nam bo prinesel domov odgovore.


sreda, 22. maj 2013

Moje zaljubljenke

Tako pravi Enej puncam, ki so zaljubljene vanj.
Ali on vanje, ali vzajemno.
Kaj pa vem.
Ne sledim več.

Danes mi je naštel že štiri. Za eno od njih sploh prvič slišim.

Pa ga potem sprašujem.
"Kaj si pa mislita tvoji dve punci, ko si v obe zaljubljen? (Takrat je imel še samo dve).
A pol se z obema lupčkaš?"
"Ma neee", odvrne, "sej mi se še ne smemo lupčkat!"
"Zakaj pa ne?" vrtam naprej.
"Ker odrasli imajo drugačno telo no!"

Ha, ha... očitno so bile vzgojiteljice hude. :)

nedelja, 19. maj 2013

Pljusk, pljusk

Tale naš današnji sprehod je bil čista norija.
Dež, sonce, dež/sonce, sonce, dež... in luuuuužžžžeeeee.....

Najprej sva z Davidom še nekaj težila, potem sva si pa rekla, pa kaj bi težila. Saj ni mrzlo. S tem nabirata izkušnje in se učita. In potem smo skakali kot norci.

Ko smo odšli, smo odnesli vsaj eno lužo domov.

Upam, da smo se še pravočasno pogreli v kadi, da ne pride tale objava med oznako "zdravje". :)








Fotka leta! Pazi lužo v škornjih!



Odslej se pustim fotkat samo še s tem objektivom. +5cm in -5kg. :)



Sploh nisem vedela, da Rene tako visoko skoči. You go boy!


Pr´farska koza nam je pozirala. :)

petek, 17. maj 2013

Huba buba

najboljša za balončke delat. No, ti so Mentosovi, tudi s temi se da delat veliiike balone.
Rene je navdušen nad njimi. Skor jih nosi za mano, samo da bi delala balone. :)

četrtek, 16. maj 2013

KSEVT

Kot sem napisala v objavi o "špilanju turistov po Idriji", se z družino Gašperič-Repič tistega dne nismo razšli za dolgo. Le za nekaj ur. Zjutraj smo se že spet dobili na avtocestnem postajališču in hitro šibali naprej proti Vitanju. Da ne zamudimo vodenega ogleda ob 12ih v Vesoljskem centru KSEVT.

Prispeli smo točno in splačalo se je, ker je ogled res zanimiv.
Najzanimivejše točke ogleda so originalni satelit Sputnik, ki bo še kak mesec visel pod stropom, potem pa ga bodo morali vrniti Rusom in astronavtska oblačila, ki so vredna toliko, da je meni kar slabo postajalo, ko so se otroci podili tam naokoli. Fantastičen pa je tudi sam muzej. Krožna pot, zanimive osvetlitve, visoka tehnologija na vsakem koraku, velik nagib tal, lih taka streha, kot bi jo hoteli imeti mi.

In čeprav je vse betonsko, je ambient tak, da bi si človek kar en jogi prinesel in ostal. In kustosinje prav nič ne težijo ko mulci tekajo krog in krog.

Hudooo!
Priporočam!


























torek, 14. maj 2013

Izjava tedna

Najprej tale opomba.
Enej je grozen pocrton. On bi še vedno spal pri nama. Nekaj časa je bilo že tako hudo, da si je izmišljeval, da sanja grozne sanje. Samo, da se je lahko prišel stisnit. Potem smo uvedli nalepke in nagrado za vztrajnost. 30 nalepk - kino. To je delovalo.
Rene pa itak spi pri nama. Od osmih do polnoči v svoji postelji. Potem pa naprej pri nama. Ne vem na kakšne satelite je privezan. Par minut po tem, ko se poskušava tiho zmuzniti v posteljo, se on zbudi.

Pa nekega jutra David komentira. "Joj, ta mulc. A bo sploh kdaj spal v svoji postelji?"
Rene mi nekaj zažlobudra v svojem jeziku nazaj.
Pa pravi Enej: "Je riku, de takrat, kadar bo Enej pr vama spal!".

Banda mejhna. :)

In koliko me živcira to njuno spanje in ne-spanje s toliko večjim užitkom opazujem te male človečke, kako mi spokojno spijo v naročju in poslušam njuno umirjeno dihanje tik ob mojem ušesu. Najraje opazujem obrazek brez vsake vidne skrbi, nove laske, ki poganjajo na čelu, kravžlne na vratu, vrtince sredi glave, neskončne trepalnice in prišvrknjen nosek.

Rene je sploh faca, ker me med uspavanjem objame tako, kot bi človek pričakoval, da bom jaz njega. Tako, da se jaz učoškam k njegovemu vratu. In potem me drži tako trdno, da se niti za milimeter ne morem premakniti dokler res trdno ne zaspi.










sobota, 11. maj 2013

Tekaški dnevnik: tek trojk

Včasih se mi zdi, da mi gre tale tek letos čisto dobro od rok,
včasih pa se mi zdi, da sploh nič ne tečem. Kilometri se vsekakor nabirajo čisto počasi.

Na Kejžarju sem bila šele enkrat.
Nedeljo sem prespala, ko sta Tina in Anita pretekli 20ko.

Včeraj pa sem končno spet zvečer, po sedmi skočila na Rake. Moja najljubša proga ob najljubšem delu dneva. Ja, saj je gužva, ampak mene to niti najmanj ne moti.
Občutek je pa prav sanjski. Sama, pesek pod nogami, hladna senca, voda vleče za sabo sveži vetrc, ki osveži možgane. To, to je tisto najlepše. Obožujem.

Grrrr, ampak Garmina bom pa v smeti zagnala. Ne spomnim se, kdaj je nazadnje našla satelite še pravočasno, pred štartom. A je 35ka dovolj okrogla letnica, da si zaželim novo? Al sem žihr samo tiho, ker dobim letos že hiško? Ni mi všeč, kako sem si zastavila to vprašanje.

Update:
Tale tekaški dnevnik sem že prej napisala, zdaj pa dodajam še komentar na tek trojk.

Zjutraj se je tako zelo zlivalo, da smo bile presenečene, kako to, da ni nobena predlagala, da bi ostale lepo doma na toplem. Nekako smo skombinirale vse pripomočke za tek v dežju in se vseeno odpravile na štart. Parkirale smo kar na kongresnem in je bilo prav fino, ker je bilo tako blizu do štartnega prostora in nas ni skrbelo, da nas bo potem zeblo. Startale smo precej spredaj "iz nedovoljenega položaja" iz moške cone, ker se nam res ni ljubilo hoditi okoli in okoli cilja in smo ograjo preplezale kar tam. In tam, zaradi gužve, tudi ostale.

Start je bil ok, lepo na izi, z tempom okrog 5.30. Jaz sem postala tik pod Golovcem rahlo zadihana, tam smo posrkale nekaj gela. Sicer ga ne bi, a so ga ravno tam promocijsko razdeljevali in smo ga poskusile. Ampak ni bil prav dober, zato smo ga vsaka samo po dva požirka in odvrgle. Kozarček vode na pričetku vzpona in pri tem ravno prav hoje, da smo si oddahnile. Potem smo pa zagrizle v hrib in smo kar dobro grizle in grizle. Meni, najšibkejšemu členu, je zmanjkalo sape šele tik pod prvim vrhom. Po moje je nastal problem, ker sem bila prepričana, da bo vrh že prej. Pa ga ni bilo. Par metrov hoje, pa smo lahko nadaljevale v prejšnjem tempu. Potem sem se čez ravnino malce nadihala in tudi zadnji klanec dobro vlekla, tik pod vrhom, pa so me spet zagrabila pljuča in še nek krč v trebuhu. Do vrha sem še lahko privlekla. Ko se je pot obrnila navzdol sem najprej pospešila, nato so se mi pa naredili štirje vozlički v trebuhu, ki so me zategovali in mi onemogočali sproščeni tek, čez nekaj časa so ti popustili, navozlal pa se mi je nov nekje med rebri. Ta je bil pa grozen. Tako me je zategovalo, da bi se najraje kar ustavila al pa zjokala. Še dobro, da je bilo navzdol, da mi vsaj tek ni pobiral energije in sem lahko počasi nekako premikala noge. Kmalu sem pred sabo zagledala Tino in Anito, ki sta mi prej med spustom že malce pobegnili. Tudi Tino je na tlakovcih grabil krč.

Ob vznožju smo se rahlo nadihale in končno kolikor toliko normalno pretekle še zadnja dva kilometra. Mene je še vedno malce krčilo ampak bistveno manj kot v začetku in počasi smo le dosegle cilj. Čas sploh ni bil tako slab. 1:10:05, 21 mesto med ženskimi trojicami. Kul. Uf, prav presenečena sem, ko gledam koliko jih je bilo za nami. Predvidevam, da je tale rezultat tak tudi zato, ker smo spredaj štartale in se ni bilo treba gužvat. Predvsem čez Golovec, čez tisto blato, futko, kukr mu rečemo v Idriji, bi se težko prebijale, če bi štartale bolj zadaj.

Škoda, ker se nismo pofotkale. Blata čez glavo. Pa presenetljivo nobenega padca v naši bližini.

Še gospa Helena Žigon je premagala progo. Bravo. Ona pa je korenina. Kapo dol!

petek, 10. maj 2013

Nohtki

Blog je res zakon.
Še vedno izključno pozitivne izkušnje.

Ena izmed takih je spoznavanje novih ljudi, s katerimi se potem družim tudi v živo.
Neda že kar nekaj časa skrbi za mojo prvo ponedeljkovo kavo, po novem pa tudi za urejene nohtke. :)
Hvala Neda!

A niso šeksi? Petra, si vidla, pikice. :)



četrtek, 09. maj 2013

Prosena kaša za zajtrk

Danes sem čisto na hitro zmetala zajtrk skupaj.

Na vodi sem skuhala proseno kašo,
(ker se mi je že malce mudilo) sem kar v toplo zrezala nekaj svežih jagod,
posladkala z žličko javorjevega sirupa
in obogatila z žlico  kokosovega mleka.

Nisem si mislila, da bo nastalo kaj posebej dobrega.

Potem je bilo pa takoooooo zelooo dobro, da sem jo prav morala na hitro pofotkati. Da ne pozabim na tale recept, ker je 100% ponovljiv.

ZATO je zadeva tako izredno nefotogenična. Obškrtana šalca and all. :)



sreda, 08. maj 2013

Turistična Idrija v dobri družbi

Prvomajske počitnice smo izkoristili za to, da smo končno proslavili pridobljeno gradbeno dovoljenje. Za Mateja in družinico smo pripravili turistični krog po Idriji in okolici. Vreme je bilo ravno pravšnje za to. In dan se je izkazal za pravi športni dan.

Obiskali smo Divje jezero, Klavže in Antonijev rov. Vse glavne znamenitosti Idrije. Vseeno pa nam je še veliko ostalo za naslednjič. Muzej, Kamšt, Bolnica Franja, pa še kaj bi lahko dodali na naš seznam. Idrija ponuja veliko. Le oglejte si tale promocijski video o Geoparku Idrija. Pa vabljeni. Če pa rabite vodiča, veste kje me najdete.

Dan pa smo zaključili na Turistični kmetiji Želinc, ki nas je tudi tokrat navdušila s svojimi dobrotami.

Tako lepo nam je bilo, da smo se le s težavo poslovili, ko je na nas že padal težek mrak. Ampak se nismo poslovili za dolgo....