petek, 06. november 2009

Česa nas je tako strah?

Zakaj so slovenske ceste in ulice ponoči osvetljene, kot da bi bil dan?
Zakaj ne bi privarčevali na energiji tudi tu? Pa še zvezde bi videli.

Večina zločinov se zgodi na domačimi vrati, pa ne spimo z odprtimi lučmi.

Pa, pa, Pampers.

Čez dan je naš navihanec že od pomladi suh,
ponoči pa je ves ta čas pleničke še vedno imel.

Prejšnji teden pa sem ugotovila, da imamo na zalogi samo še 3 pleničke in se odločila, da novih pa ne bomo več kupovali, ker naš fant te zadeve že čisto obvlada.

En večer je še jokal, ker mu je bilo v njih očitno fino,
zdaj pa je brez že več kot en teden.

Ko greva midva spat, ga vsega zalimanega neseva na wc, potem pa mirno spi naprej.
In ko sredi noči prikolovrati k nama ga še enkrat pošljeva lulat.
Zaenkrat nam gre brez težav, 2 plenički imamo še vedno pospravljeni.

ponedeljek, 02. november 2009

Atlantis

Letošnji prvonovembrski prazniki, so nas hudo razočarali. Naštimali so se za vikend in nam niso privoščili niti enega, samega samcatega, ubogega, prostega dneva. Zato o mini počitnicah niti razmišljali nismo. Odpravili smo se le do Atlantisa. Če vprašate Eneja je bila izbira vseeno fantastična!

Tri ure, od štirih, smo seveda preživeli v vodi in na toboganih. Ta vmesne minutke pa smo glodali sadje in nabirali energijo za naprej.





Ugotovili smo, da sem spet, ali še vedno največja boječka v familiji. Mulcu sem hotela prišparati največji tobogan, po katerem se lahko voziš le z "šlaufom". Ker je rit v luftu, ga je jasno, nemogoče bremzati. Ko ga je D. testiral in strokovno ugotovil, da ni prehudo, sem ga le peljala tudi na tega. Povsem obupana nad hitrostjo čofneva v pristajalno stezo, pa pravi: "TA JE BUJTI!! TE!!" Če ne bi šla na maraton bi zihr imela musklfibr.

Po končni rehabilitaciji v Meku, smo skočili še na klepet do žlahte. Tam pa je Enejčitu naredilo vakuum in je dečko zakomiral na kavču. Spal je še celo pot do doma in do jutra (z vmesnimi sprehodi, kot običajno).

P.S.: Idrca pa res povsod srečaš. Pa ne sam enga! Banda ciganska! ;)

Bananin šejk

V soboto sva se z Enejem odločila, da bova za zajtrk privoščila bananin šejk in solnograške žličnike. Glede na Enejevo obsesijo z rezanjem, (sem vam o tem že pravila?) sem ga prosila naj nareže banane.

Moja odločitev se je žal izkazala za napačno. Ne vem kaj sem tuhtala! Kot da bi dala medvedu ovce pazit! Dve banani je zmazal prej kot sem uspela mikser iz zgornje omarice zvlečt.







Ma tudi žličniki so bili ODLIČNI!
Z solnograškimi žličniki sem se srečala samo dvakrat. Prvič me je z njimi pocrkljala Cilka z Bleda, drugič pa sem jih za sladico naročila pri Štormanu v Celju.

Poznate recept? Ne?

Potrebujete poljubno število jajc, sladkor, sol in malo moke.

Iz beljakov naredite trd sneg, nato počasi vmešate rumenjake, par žlic moke, sladkor v prahu in malce soli. Masa mora ostati čvrsta in puhasta.

Na večji, litoželezni posodi segrejete maslo in na njem oblikujete poljubno velike žličnike. Na hitro popečete, obrnete in odstranite iz ognja. Skorjica se mora malce zapeči, sredica ostane mehka in puhasta.

Njamsi!

ponedeljek, 26. oktober 2009

1:58:49

Letošnji cilj pred Ljubljanskim (pol)maratonom je bil preteči progo v manj kot dveh urah. Malce sem dvomila v to, da mi bo uspelo, saj nisem ravno pridno trenirala in prejšnji večer sem ga še "žurala" in se basala z vsemi možnimi neprimernimi živili.

Doseganje cilja je rahlo otežila tudi izjemna gužva. Več kot 7000 tekačev je bilo na progi, ki je bila za nameček še dokaj ozka. Sproščen tek in prehitevanje je bilo mogoče šele po slabih 10ih kilometrih.

Olajševalna okoliščina pa je bila Nina, ki je bila v predzadnjih kilometrih moj tempo zajček in me je vlekla naprej, dokler nisem popustila in jo nagnala naprej, tako da je prispela na cilj dobri dve minuti pred mano.

Splošno vzdušje je bilo odlično in vreme fantatično za tek. Pa še navijači ob progi so bili luštni. :)

Kašen cilj naj si postavim za naprej?




A?


A? A? A?

Najnovejši način komunikacije in najpogostejši.

Začenja pa se tudi obdobje ZAKAJ?

In prvi zametki sramu, oz. nerodnsti, ko se skriva, ko ga kdo kaj vpraša.
Mamici pod krilo ali za dlani.

torek, 13. oktober 2009

Nedeljski sprehod

V nedeljo smo se odpravili na očiščevalno kuro v naravo.
Po Tinetovem nasvetu smo se se odpeljali na cerkljansko in se napotili proti Kojci.
Menda je pot prijetna, ravno prav kratka za našega mulčka.
No, mi smo si morali ogledati toliko zanimivosti, da smo komaj prilezli do prve razgledne točke, kakih 200 metrov od štarta. Je bilo pa lepo!









Šic plac lokalnih lovcev. Brrr...

ponedeljek, 12. oktober 2009

My new best friend

Pijem boljšo in cenejšo vodo!

sreda, 07. oktober 2009

Statistika

Pred odhodom v vrtec smo morali na sistematski pregled, zato lahko spet objavimo nekaj Enejeve statistike.

Pregled: 30.9.2009, starost cca: 2,5 leti.

Višina: 92 cm
Teža: 13.7 kg

Pri enem letu je imel 12 kg, zdaj je pa že pravi suhec.

Spodnje fotkice so pa z včerajšnjega potepanja. Mami je morala službeno v Koper, pa je vzela Eneja in Starata s sabo, da sta šla opazovati barčice.






Zvezdogled

V soboto 26. septembra 2009 je naša mama, za nekaj svojih prijateljev, organizirala naravoslovni dan. Ker so ti prijatelji na koncu odpovedali (lahko vam je žal), se je prav na hitro zbrala nova pisana druščina.

Celo popoldne smo gledali v nebo in čakali novice o vremenu iz Črnega Vrha nad Idrijo, kjer se nahaja Astronomski observatorij. Okrog 18.00 ure se je nebo le razjasnilo.

Ko smo prispeli do Črnega Vrha, se je ravno stemnilo (in shladilo). Pričakal nas je gospod Herman Mikuž, ki nas je v naslednjih nekaj urah popeljal v čudoviti svet astronomije.

Njihova hiška ima avtomatsko vodeno streho, ki se ob jasnih in vedrih nočeh po tračnicah odpelje in teleskopu razkrije pogled na nebo. Vremenska postaja in senzor oblačnosti pa poskrbita, da se v primeru pooblačitve nazaj zapre in zaščiti teleskope.


Najprej nam je razkazal nočno nebo nad našimi kraji, nato smo šli v notranjost, kjer smo si ogledali njihove naprave.
Našo pozornost je pritegnila predvsem vsemirna ali "all sky" kamera, ki nenehno snema celotno nebo nad sabo in veliki teleskop, ki snema le določen manjši del nad seboj, in sicer tistega, ki mu ga določi dnevni operater. Veliki 60cm teleskop z imenom Cichocki, so sodelavci sestavili sami, prav tako pa tudi programe za vodenje le-tega in odkrivanje nebesnih teles, predvsem kometov in asteroidov. Teleskop lahko upravljajo na licu mesta ali preko interneta.

Nato smo si na manjših teleskopih ogledali Jupiter in se z 250-kratno povečavo sprehodili po luninih kraterjih. Ugotovili smo, da so zvezde različnih barv, ki je odvisna od temperature na zvezdi.

Ko nas je le preveč zazeblo smo se premaknili v sobico k računalnikom, kjer nam je gospod Mikuž pokazal kako deluje njihov program PIKA za odkrivanje asteroidov, ogledali smo si fotografije različnih dogodkov posnetih iz njihovega observatorija. Opozoril nas je na svetlobno onesnaženost, ki raziskovalcem onemogoča jasen pogled v nebo.

Za konec pa smo še posneli fotografijo galaksije M31, ki smo jo malo prej opazovali skozi manjši teleskop. Več o galaksiji M31 ali Andromedi.

Še veliko, veliko več o Astronomskem observatoriju Črni Vrh in njihovem delu si lahko preberete tukaj.

torek, 06. oktober 2009

Pljučnica


Komaj smo se dobro navadili na vrtec, smo, kot je to pri mulčkih kar običjno, morali ostati doma. Prvih nekaj dni je bilo rečeno, da zaradi vnetega grla, nato se je vse skupaj preobrazilo v pljučnico. Bakterijsko. Na isti dan so zboleli kar štirje otroci iz Enejeve skupine in dva od njih sta morala nekajkrat prenočiti na infekcijski kliniki. Nam na srečo ni bilo treba. Takoj ko je Enej dobil antibiotike je bil (videti) zdrav ko riba. Prav fino smo se imeli. Seveda si vseeno nikakor ne želimo ponovitve!