ponedeljek, 23. januar 2017

Izjava tedna

Arne:
Maha pred menoj raztegnjenim delavskim metrom.
Kaj pa imaš tam? "NEC"

Arne: "Reč MUKA."
David: "MUKA"
Arne: "Teb let puka"
David: "Ne, teb ret puka"
Arne: "Ne, ti si riku muka, teb ret puka"

Enej:
Hoče dat odvirke v radič s krompirejem. Gre ponje v hladilnik, se pripravi da jih popeče in pravi.
A dam še kej spodi? Kešn putr al pa kej?"

Tudi Rene jih ima cel kup ampak te smo si uspeli na hitro zapomniti.
Moram biti bolj pridan pri zapisovanju izjav.


petek, 20. januar 2017

Coffee nap

Ste vedeli to, da 20 minut spanca, potem ko smo popili kavo deluje na počutje bolje kot samo spanec ali samo kava.

Jaz sem poskusila večkrat (pogosto nenamerno) in res pomaga. :)

Ta teden ko smo pri nas kripl batalijon + - eden ali dva na dan. Ne pomaga ne kava ne počitek. Počutje je za en k... :)
Upam da počasi vendarle mine.



petek, 13. januar 2017

sreda, 11. januar 2017

Armatura za betonske stene

Naslednja stopnja v gradnji hiške je bila armatura za betonske stene, ki se razprostirajo čez večji del spodnjega nadstropja.
Res je zanimivo opazovati, kako z vsakim korakom gradbišče postaja bolj podobno hiški.
Že samo z armaturo. Kaj bo šele ko bodo stale stene.







ponedeljek, 09. januar 2017

Berem; Friderik Backman: Mož z imenom Ove

Še ena knjiga, ki me je navdušila.

Knjiga o zagrenjenemu in zopremu staremu dedcu, ki s svojimi jutranjimi obhodi kontrolira celotno ulico in skrbi za red v njej. In želi svoj večni mir, ki pa ga nikakor ne more doseči.

Z nenehnimi motečimi dejavniki iz ulice se njegov svet vrti v smer kamor noče.

Čez celotno knjigo se sprehajamo med preteklostjo in sedanjostjo in spoznavamo Oveja v globine duše. In ga kaj kmalu vzljubimo.

Zelo prijetna knjiga, ki izvabi tudi solze na oči in nas pripravi do tega, da na vse zagrenejene starce pogledamo z drugačnimi očmi.

Priporočam.




petek, 06. januar 2017

Zajtrk v postelji

Zajtrk v postelji je pri nas nagrada.
Nagrada za takrat ko en mali piščanček prespi celo noč v svoji postelji.

Žal ga nimamo prav pogosto.

Ampak zaenkrat nič hujšega. Čeprav me vedno skoraj zrine s postelje, je zraven Arneja vseeno fino spati. Tako lepo se stisne in malce poboža. :)
Čeprav bolje spim ko ga ni, ga hkrati kar malce pogrešam.




petek, 30. december 2016

Novoletne zaobljube

Po lanskoletnem izjemno uspešnemu letu za miganje je letos sledilo leto, ko je bilo miganja skoraj nič. Sem in tja kak tekec, sem in tja kak pohod večinoma pa sedenje za mizo ali na kavču z računalnikom na kolenih.

Iz dneva v dan sem lahko opazovala kako se iz fit mame spreminjam v žolcast knedl. Počutje se je seveda ves čas slabšalo in iz dneva v dan sem drvela globlje v spiralo nezadovoljstva in basanja s sladkarijami. Vsako prepirčevanje in večerni sklepi so šli po vodi že takoj zjutraj.

Tudi pri Davidu ni nič bolje. Bolečine v križu so ves čas prisotne in ve, da bi jih z miganjem lahko pregnal, pa je tudi on vpet v kolesje "kuča - posao".

Zdaj sva se odločila, da se končno izkopljeva iz tega brezna in sicer tako, da se "na suho" prijviva ne eno od privlačnih Trail maratonov in potem nama ne bo ostalo drugega, kot da natrenirava. In ko treniraš je vse lažje in bolje.

Začela sva kar takoj, nima smisla čakati na novo leto.
V sredo zjutraj podala sva se podala proti Poreznu.

Ob osmih sva bila že v Davči, ob desetih na Poreznu. Prav zanima me, kako bova to pot premagala čez nekaj mesecev. Ker zdaj naju vse boli. :)

In če hočeš spraviti nazaj na pravo pot, je potrebno sprazniti vse zaloge sladkarij in slanih zadev iz omare. Tako sva si kar na poti končno privoščila čokolado, ki so nam jo v pokušino poslali iz Moja Čokolada. Poskusila sva belo čokolado z morskimi algami in črno morsko soljo (ha?) Moram reči, da me ni kaj dosti mikala ko sem prabrala naslov. Ampak je prijetno presenetila. Sem ljubiteljica bele čokolade in ta ni razočarala. Ne vem kakšen je smisel alg v njej, saj jih praktično nisem čutila. Mogoče so tako oh in sploh zdrave, da jih nam jih hočejo skrivaj vtakniti v hrano. Črna sol pa da čokoladi prijetno slanost in s tem svežino. Le na določenih mestih je te soli malce preveč in nadvlada okus čokolade. Na splošno pa zelo dobra čokolada s katero se bom v prihodnosti (ko zaključim s projektom knedl) z veseljem še posladkala.

Druga čokolada, ki so nam jo dali v pokušino pa je bila temna čokolada brez sladkorja in z banano.
Tudi ta je bila presenetljivo okusna, čeprav sama banane ne maram v drugi obliki kot v izključno v obliki banan ali sveže zmiksanega smutija. Okus spomnija na čokoladne penaste bananice, ki smo jih radi jedli v otroštvu le precej manj sladka je. Kar me moti pri čokoladah slajenih s sladili je tisti prazen okus v ustih, ki ti ostene ko je zmanjka.

Zdaj pa dovolj sladkarij. Gremo migat. :)