Spet smo pridni in vsak po svojih močeh prispevamo k novi kuhinji. Trenutno stanje je takšno, da bo šlo samo še na bolje. Okna so zamenjana, ploščice in talno gretje položeni, stene so že skoraj poravnane, ostane nam še beljenje in sestavljanje kuhinjskih elementov. In seveda čiščenje (ampak za to se verjetno ne bomo javili. ;) )
S temi besedami Enej že kake 14 dni štarta z vseh mogočih pozicij. (Kot ste lahko videli dva posta nazaj, ko se je vrgel s stola - na srečo sem ga držala za roko in ga še pravočasno ujela).
Sploh je te dni naštudiral nekaj prav čudnih besed:
dit (ozek idrijski i, slovenisti na pomoč!): zlit (vsebino kahljice - seveda jo moram jaz držat čimbolj neopazno, ker on bi to vse sam, seveda ob aplavzu)
app: jabolko (ki jih kamajsama (rabutamo), po vseh drevesih po fari).
dida: zavezat (čevelj namreč, ker se nam mudi ven - toliko da mi jih ne prinese v posteljo)
an: ven
doo: dol (ko hoče s stola, največkrat pa takole žuga mačkoma ko zlezeta na stol)
tou: stol (seveda si vedno izbere ravno mojega in moram nuno dol, ker drugače ga buba. Razen ko je lačen takrat pa hoče na svojega.
Enej je čez poletje postal zelo spreten fantič. Vilice in žlice že tako dobro obvlada, da lahko rečemo, da jemo kosila skupaj.
Tudi pije že čisto sam, pogosto že čisto brez polivanja.
Danes popoldne pa gremo v Ljubljano, a predavanje Jesper-ja Juul-a. Gospod je družinski terapevt iz Danske, katerega delo "Vaš kompetentni otrok" mi je z velikim navdušenjem predstavila Tita. Njeno navdušenjem se je med branjem preselilo tudi name, saj mi je postalo marsikaj jasno. Priporočam vsem!
Danes, ko se je mami potepala po Ljubljani, se je Enej prvič peljal z avtobusom.
Peljal se je že ene dvakrat, ko je bil še dojenček, ampak takrat ni bilo tako zabavno kot zdaj. ;) Po pripovedovanju naj bi mu (sploh na prvi vožnji)od vzhičenja slina tekla kar v potokih. Upam, da bo lahko spal. ;)
