Šala mala

V dneh, ko nismo bili konektani, je Enej že skoraj do popolnosti naštudiral plazenje po vseh štirih. Priti počez čez dnevno je za njega zdaj... šala mala. :)



Aja, a rabi kdo kako lončnico? :)

Končno povezani s svetom

Ena izmed stvari, ki so me po selitvi iz Ljubljane v Idrijo najbolj motile je bila totalna nepovezanost s svetom. Do včeraj smo imeli štiri TV kanale. Zdaj pa smo se končno povezali preko T2 na kabelsko in imamo "nekoliko" večjo izbiro.

Ker se nam je včeraj po dolgem času pokazal sonček, smo z babi A. hitro izkoristili priložnost in se odpravili na pohod v Staje. Malo višje, kjer sije sonček še dolgo potem, ko je naša dolina že v senci.












Pridi Ovca!




Iz Staj je lep razgled na Spodnjo Idrijo.

Stric Janki

Danes praznuje 87 rojstni dan Stric Janki.

Včeraj smo bili pri njemu na obisku, mu prinesli stvari iz trgovine in mu voščili za rojstni dan.

Seveda je bil najbolj vesel, da ga je obiskal Enej. Še posebej, ker ga sploh ni pričakoval.














Stric Janki je en zelo hecen striček, ki si vsako leto postavi nov cilj, ki ga želi doživeti. Letos je bilo zanj zelo "uspešno leto" ker je "premagal" kar tri pomembne može, ki so bili njegov letnik in so že umrli. Eden od njih je bil Dr. Alojzij Šuštar. Ko je videl kako slaboten je bil Dr. Šuštar proti koncu, on pa je še tako čil in zdrav, si je postavil kar nekoliko višji cilj. Zdaj se mu zdi že povsem možno, da bi dočakal devedeset let.

Čeprav se na njegov račun pogosto malo pohecamo, pa mu moramo priznati, da se za njegova leta odlično drži in samo upamo lahko, da jih bomo mi toliko sploh dočakali, kaj šele, da bi bili v tako odlični formi.

Še na mnoga leta!


Danes bi nam morali preklopiti iz Siola na T2, pa se je seveda, kot je pri teh stvareh za pičakovati nekaj zalomilo. Tako dobimo T2 šele v ponedeljek, Siol pa so nam odklopili že danes. Zato Strica Jankija zenkrat ne boste videli na fotografijah, saj se švercam na internetu pri M in A aka S3cMM.

Zob No. 6

Če smo do zdaj umivali zobe samo z gazico in občasno z zobno krtačko, se bomo po zadnji modi počasi navaditi tudi na zobno nitko. Saj imamo že štiri medzobne prostore v katerih se nabirajo klice in bakterije in razne druge pošasti.

Ko smo bili mi mladi se o zobnih nitkaš še ni veliko govorilo, v trgovini jih verjetno niti nisi dobil. Ko smo šli po špezo v Italijo, smo pa itak padal bolj na kavbojke iz Amazonije, in olive ter deodorante iz Spara pri zobnih nitkah je že zdavnaj zmanjkalo Lir. Jaz se moram pred nitkanjem še vedno psihično pripraviti in imam do njega podoben odnos kot do jutranje telovadbe. Ko se enkrat štartaš je čisto komot in potem se super počutiš, ampak začet, to je pa mučno.


Ker je že cel mulo, smo mu včeraj, raje prej kot kasneje, iz posteljice pobrali majave noge na kolesih in znižali poden. Tako smo iz žirafe Oje naredili oslička Ara. (Ideje o imeni sem dobila od meeye, pa zdaj treniram, da ne bo moja bodoča (nekoč v prihodnosti) hčerkica slučajno Soča. :))

















Pri podiranju posteljice je malo z varstvom in malo z šraufanjem pomagal striček Oskar. :)
















Na koncu pa je bil najbolj utrujen seveda Enej.









Kaj smo počeli danes, pa izveste jutri....

Papagajček

Naš Enejček postaja pravi mali papagajček.

Izredno všeč mu je, (seveda če je pri volji) da ga pozdravimo z dvigom roke. In on to ponovi: OLA! (glede na to, da imamo cel kup španijologov v družini smo začeli kar s španščino).















Če se obliznemo okrog ust, se oblizne tudi on in če klikamo z jezičkom počne to tudi on.


Ker je imel včeraj 7 mesecev, sem ga danes stehtala, da bo za v anale. Natehtala sva 9,7 kg. Malo sem se že bala, da je že preveč buškast, ampak sem preverila na grafu rasti in še vedno pridno sledi začrtani poti.


Pa še en Enejev prijateljček, ki je bil pri nas na obisku že prejšnji teden: Žan.
Žan je že velik fant, ima že 11 mesecev in že skoraj hodi. Da ne boste mislili, da Enej nima nič konkurence pri puncah. :)

Voda

Danes smo se namakali v eni prav posebni napravici za kopanje,
ki nam jo je, tako kot mnogo drugih stvari posodila Tita. Hvala, Tita!

Enej je sto na uro užival.


















Ko je prišel iz vode, pa je še malo potreniral. Takole bi se on kar na noge postavil in odkorakal. Še dobro, da mu še ne uspe. Kdo ga bo lovil.
















Pokazal je tudi, da ker kar precej po mamici. Pravi knjižni molj, ki knjige kar požira. Dobesedno. :)

Ker mu je zmanjkalo otroških, se je lotil kar poljudno znanstvenih.
















Ker danes ni bilo tako zelo mrzlo, sva šla na sprehod. Malo v hrib, kuriti kalorije.
Seveda bi bilo za lovljenje magične številke (ki se je pokazala le za sekundico, zdaj smo nazaj na malo manj magičnih zimskih številkah) bolje, ko potem doma ne bi mlaskali čokoladnih tartufov. :)

Lenobni vikend

Prvi nekoliko bolj zimski vidkend ja bil najbolj primeren za lenarjenje.

Meni je po dolgem času prav pasalo, da se ni bilo treba učiti,
Eneju pa je učenje vedno bolj v veselje, zato je pridno treniral.
Obvlada že prehod iz plazenja v sedeči položaj.



Nadejamo se lepšega in toplejšega tedna, če ne, pa vsaj toliko snega, da bomo lahko uživali v zimskih radostih.
Drugače pa nam ostane učenje računovodstva. :(