Dogodek desetletja v Spodnji Idriji: Otvoritev novega otroškega igrišča

Včeraj je bil v Spodnji Idriji prav poseben dan.

Zgodil se je dogodek desetletja. Tak, vreden spominske table: "Na tem mestu so 17. maja 2016...) :)

V Spodnji Idriji smo bili brez igral, le nekaj manj časa kot je postavljena glavnina blokov. Tam okrog 1980 je bilo to.  Takrat so postavili dva betonska " peskovnika", ki pa v resnici nikoli nista bila uporabna.

Imeli smo igrala v vrtcu, ki pa so ga ob 16ih zaklepali in en avto za plezanje, ki so ga pred 10 leti iz vrtca izločili in smo ga potem starši sami (s pomočjo sponzorjev) toliko obnovili, da je bil uporaben naslednjih 8-9 let.

No tale bogi avto se bo zdaj končno lahko poslovil, saj se je včeraj z otvoritvijo končno zaključil projekt, ki smo ga tako dolgo in nestrpno pričakovali. Dobili smo čudovito otroško igrišče z mnogimi igrali za mlajše otroke, tisti večji otroci pa bodo končno imeli šolsko (nogometno - košarkarsko) igrišče samo zase in jim ne bo treba več paziti na malčke, ki se jim potikajo med nogami.
In ne samo to, igrišče je varovano. Pa ne s sodobnim video nadzorom. Nadzorovano je v živo... saj je postavljeno med bloki in sem prepričana, da bo vedno kak "nadzorni". :)

Igrišče je otvoril sam župan, Bojan Sever. Otroci iz vrtca in šole so nam zapeli, gospe iz turističnega društva pa so spekle mamljivo pecivo.

Največja zahvala, da se je projekt po vseh letih, ko je denar čakal v proračunu, gre vražjim mamicam. Greta, Tita, Sabina... bravo! Uspelo je!

Posebna zahvala gre županu Bojanu Severju, ki se je zavzel, da je bil projekt zaključen v roku, ki se je septembra zdel nepredstavljiv. Gospodu Marjanu Rupniku iz Občine Idrija, ki je stal za projektom, izvajalcu Komunali Idrija, predvsem Petru Černilogarju. Turističnemu društvu Spodnja Idrija ze pecivo, Anji Intihar za vodenje prireditve, Franciju Vidmarju, ki je poskrbel za urejeno trato, Ediju Božiču za ozvočenje... če sem še koga pozabila, naj mi oprosti, al pa naj se sam javi v komentarjih. ;)
Hvala!

Sam še ena skrita želja, namig za kakega podjetnega posameznika,... samo še ena fajn slaščičarna nam manjka... ;)

Vabljeni v Spodnjo Idrijo. :)

Lekcija Idriščine: Grleni G

Vedno me zelo zabava, ko hočejo ne-primorski Slovenci, oponašati idr'ščina ali pač primorski dialekt. Vedno se zezajo iz našega G-ja, ampak vse kar spravijo iz sebe je vedno le H.

Zato sva z gospodom Enejem za vse vas pripravila lekcijo G-ja.

V enem filmčku imate vse tri primere. Grleni g, g, in h.
No zdej pa le trenirajte. :)

Moje opice

Glede na mojo ažurnost, so to fotke še nekje iz marca.

Saj veste, iz časov pred zimo. :)

Zdaj imajo že krajše frizure. :)

Gel je pač nekaj najbolj zanimivega pri nas.

Bolje to, kot mamina najdražja šminka. 

Finta

Vsake toliko se mi kakšna stvar tudi posreči.
Tale finta je zelo učinkovita in to je vse kar me zanima. :)

Uporabim jo ko hočem da mulci kaj naredijo. Največkrat jim naročim naj izpraznijo pomivalni stroj.
Dam jim 10 minut časa. Naštimam uro in tri dva ena...

Toliko minut kot jim ostane po opravljenem opravku x 3, toliko minut lahko gledajo risanke. 

x 3 zato, ker se jim zdi da so nekaj zaslužili in ker je tako hitreje opravljeno kot če bi jim dala 30 minut že v štartu.
Povprečno ga pospravijo v štirih minutah in jim ostane še 18 minut za risanke pred spanjem. :)

Mami... a viš kam bomo šli za muj rojstni dan

Naš pozno štirliletnik, ki že od Enejevega rojstnega dneva naprej šteje dneve do svojega.

Takole poteka 2/3 dnevnih pogovorov:

Mami, a viš kam bomo šli za muj rojstni dan?!
Kam?
U Legoland, pa na črna lukna (Atlantis), pa u Laško.

Pa mami, a viš kej bom za maškare?
Kaj miško?
Kris, pa bom imiu disk oslička.

Mami, kuk dni je še do mujga rojstnega dniva?
Še, 65
A viš kam bomo šli za muj rojstni dan? U Bila, pa Tine ad Petre, pa baminton bomo špilel.

Mami (seveda se beseda mami ponovi vsaj šestkrat in vsaj 2x preglasno, tako glasno, da moj KAM? gladko presliši in  še kar naprej kriči, mami, mami, maaaamiiiii...)
U Ikea na igrala, pa u Laško pa na murje.

Mami, a viš kej bom za maškare?
Kris (Kratt, Divja brata Kratt za neposvečene v svet risank), pa bom imiu disk Lososa.
Pa mami, a viš kam bomo šli za muj prvi rojstni dan? U Bila, iz Tinetam.
A viš kam bomo šli pa za muj drugi rojstni dan? U Laško.
Pa mami, mami... a viš kam bomo šli za muj tritji rojstni dan? Na Korzika.
Pa mami, a viš kam bomo šli za muj četrti rojstni dan, u Legoland iz Urbanam pa Maša.

And it goes on, and on, and on, and on....

Je pa super, ker je dečko že tako velik, da lahko končno skupaj preživljamo tudi bolj aktivne urice 1 na 1. Tako sva šla pretekli teden prvič skupaj na Rake. On na kolesu, jaz sem tekla. Fajn, res fajn. Sploh v primerjavi z Enejem, ki je bil od nekdaj kaskader na kolesu. Rene se pelje lepo počasi in naravnost. Prav spočito.

Mami: A viš kej bom za maškare? Spajdermen.

Test izdelka: Algea

Že pred časom so me pri Carso zaprosili za ti. Review ali test tablet Algea.

Ker mi je tablet alge ravno takrat zmanjkalo, sem bila seveda takoj za.
Šele potem pa sem začela razmišljati, kako naj to sploh testiram.

Primerjala bom glede na to kar poznam.

Ker so bili starši že od nekdaj krvodajalci, mi je bilo čisto logično, da to postanem tudi jaz. In tudi sem. Ampak takoj ko sem začela na faksu konkretno migati, je bilo mojega krvodajalstva konec. Vsakič so me že na drugih vratih poslali domov z listkom za malico, ali pa še z receptom za Ferum Lek zraven.

Ferum lek je bila moja prva izkušnja z "železom". Še zdaj se spomnim, kako sem nekega petka v staremu Hyundai Ponyju čakala na Davida pred vojašnico Franca Rozmana Staneta in žvečila tisto tableto. Oooooo fuuuuujj.... kukr oskus čokolade. Brr...

Šele med drugo nosečnostjo sem izvedela, da jih lahko tudi pogoltneš (čeprav piše na škatli "žvečljiva tableta") in da jih lahko ješ na "zalogo". Tako sem namesto ene vsak dan, tri dni na teden pojedla po dve, tri dni sem si dala pa "frej", sicer bi lahko kar pozabila na kakršno koli prebavo. Že tako... te tablete za prebavo res niso kul. Kot da že nosečnost sama ni dovolj.

No, tudi kasneje sem vsake toliko še poskušala iti na krvodajalsko in večalmajn so me vedno poslali domov.
Ker se trudim jesti vse manj mesa, sem vedela, da sedaj moram pa sploh poskrbeti za več železa. Zato sem si kratkim kupila tablete spiruline in končno so me, vsemu teku navkljub, na krvodajalski povabili kar mimo zdravnika, direktno na stol za odvzem. Tako dobre krvi še nisem imela. In prav nikakršnih težav z zaprtjem.
Okus ima, no alge pač. Ampak glede na to, da obožujem suši, to ne predstavlja (več) problema. Itak se jih pogoltne brez žvečenja. Arne jih obožuje, vsak dan poje vsaj eno in jo veselo prežveči do konca.
Predpisana doza je sicer velika, ampak jaz jih ne jem ravno vsak dan, pa še to le polovično porcijo, ker nekaj železa pa vendarle dobim tudi iz hrane, saj se trudim jesti uravnoteženo z veliko zelenjave in stočnic.

Torej, če primerjam Spirulino in Algeo, no tu velike razlike ni. Tabletke pri Algei so malce manjše, za tiste, ki imate težave z požiranjem tablet. Razlika pa je predvsem v tem, da je ena morska, druga pa sladkovodna alga.

A bo ok? Za prvi uradni test?

Čas

Eh ja.. je že tako, da se včasih malce zaplaniramo.

Postni čas je že davno mimo, meni pa je že nekje na sredi zmanjkalo štrene.
Ne idej, samo hm.. saj vidite, običajno pišem bolj kratke komentarje, ker mi za dolga razmišljanja in razlage včasih zmanjka besed.

Ni pa mi zmanjkalo idej, osnutkov je še mnogo, tudi idej.
In ker ekologija ni nekaj kar bi želeli omejiti samo na kratek čas, ampak bo to gotovo "neverending story" našega življenja, ne bo čisto nič narobe, če nekatere objave prihranim za kasnejši čas, ko spet naredim zalogo besed in počistim zaloge polj na TO - DO listi, ki se mi je v zadnjih tednih kar konkretno podaljšala. Dobra dva tedna bolniških z mulci, ki ne pustijo dihati, tako to je. Pa tako dobro je kazalo čez zimo. Predvsem pri Arneju je kazalo, da zaščita pomaga, hm.. mogoče pa tudi ne, bomo videli čez čas.

Ker pisanje bloga ni služba ampak veselje je tudi tako, da je to skoraj zadnja stvar, ki pride na vrsto. Če zvečer ostane še kaj časa in energije. Ampak tudi tu je v teh dneh obojega bolj malo.

Smo si pa privoščili izletek, ki je bil prav za baterije napolniti.

Piknik ob Cerkniškem jezeru.
Idealne temperature, sonce, rahel piš, idila, mir.

Ko cel dan ni potrebno nikogar preganjati, prositi, prepričevati, vsak zna poskrbeti zase, se zabavati.
Kot v starih časih, ko so otroci izdelali vsak svojo igračo, vsak svoje rekvizite, domišljija je delala 100/h.

Na vezalke so lovili ribe, poslušali žabe, poskušali zakuriti ogenj brez vžigalic...

Kaj češ lepšega? Mogoče še kak daljši sprehod namesto celodnevnega poležavanja.
Takule za 'nu mal'čk noge pretegn't.

 Za ponoviti.

Arne fotograf. 

Arne fotograf

Da ne boste preveč zbegani: mikrofon je to. :)