Čas

Eh ja.. je že tako, da se včasih malce zaplaniramo.

Postni čas je že davno mimo, meni pa je že nekje na sredi zmanjkalo štrene.
Ne idej, samo hm.. saj vidite, običajno pišem bolj kratke komentarje, ker mi za dolga razmišljanja in razlage včasih zmanjka besed.

Ni pa mi zmanjkalo idej, osnutkov je še mnogo, tudi idej.
In ker ekologija ni nekaj kar bi želeli omejiti samo na kratek čas, ampak bo to gotovo "neverending story" našega življenja, ne bo čisto nič narobe, če nekatere objave prihranim za kasnejši čas, ko spet naredim zalogo besed in počistim zaloge polj na TO - DO listi, ki se mi je v zadnjih tednih kar konkretno podaljšala. Dobra dva tedna bolniških z mulci, ki ne pustijo dihati, tako to je. Pa tako dobro je kazalo čez zimo. Predvsem pri Arneju je kazalo, da zaščita pomaga, hm.. mogoče pa tudi ne, bomo videli čez čas.

Ker pisanje bloga ni služba ampak veselje je tudi tako, da je to skoraj zadnja stvar, ki pride na vrsto. Če zvečer ostane še kaj časa in energije. Ampak tudi tu je v teh dneh obojega bolj malo.

Smo si pa privoščili izletek, ki je bil prav za baterije napolniti.

Piknik ob Cerkniškem jezeru.
Idealne temperature, sonce, rahel piš, idila, mir.

Ko cel dan ni potrebno nikogar preganjati, prositi, prepričevati, vsak zna poskrbeti zase, se zabavati.
Kot v starih časih, ko so otroci izdelali vsak svojo igračo, vsak svoje rekvizite, domišljija je delala 100/h.

Na vezalke so lovili ribe, poslušali žabe, poskušali zakuriti ogenj brez vžigalic...

Kaj češ lepšega? Mogoče še kak daljši sprehod namesto celodnevnega poležavanja.
Takule za 'nu mal'čk noge pretegn't.

 Za ponoviti.

Arne fotograf. 

Arne fotograf

Da ne boste preveč zbegani: mikrofon je to. :)