Najprej je hodil v skupino z otročki, ki so bili skoraj vsi vsaj eno leto pa do dveh let starejši od njega. Tam se ni in ni mogel vklopiti. Vedno je le capljal za njimi. Ko sem šla na porodniško sem ga izpisala in čez poletje je bil doma.
Naslednje leto je po intervenciji v zadnjem trenutku (ko sva z drugo mamo zamenjali mesti) le hodil v skupino z enako starimi. Bolje je bilo a še vedno bi bil raje doma. In ker smo lahko, smo ga čez poletje spet izpisali.
Ampak ko se je vrnil, v njegovi skupini spet ni bilo več prostora zanj in tokrat so ga dali v skupino z mlajšimi. On se je sicer čisto dobro počutil. Končno je bil v poziciji, ki mu ustreza. Vodja. Vendar pa ni bilo opaziti nobenega napredka. Celo nazadovanje. Logično.
Potem sem razmišljala kaj storiti in za vsak slučaj sem dala v vrtec vlogo za premestitev v skupino z njegovimi vrstiniki.
In malo pred novim letom, so me obvestili, da je prostor - v Idriji.
In potem sem razmišljala, se posvetovala in še malo razmišljala. Pisala pluse in minse.
Minus. Spet sprememba.
Minus. Njegova ljubica Suzana. Pogrešal jo bo. (Joj kako se imata rada. Kaj takega pa še ne. :) Tako sta ljubka.)
Minus. Ni bližine starih staršev, več dela.
Plus. Ista starostna skupina.
Plus. Ko se preselimo bo bližje.
Plus. Potem bo itak hodil v šolo v Idrijo, bolje bo če pozna otroke že v vrtcu kot v šoli.
Odločitev. Plusi so močnejši, gremo v Idrijo. Čez novo leto smo mu dali dopust iz vrtca. To obožuje. Suzani smo dali vse kontakte. In v sredo smo šli.
Prvo jutro je bil sramežljiv in zadržan. Ko smo šli popoldne iz vrtca je še vedno trdil, da je Pr'far bolje. Naslednje jutro pa je že hopsal po hodniku in pel: joj kako sem jaz vesel, da sem v Idriji v vrtcu.
In zdaj že vsem razlaga, da je v Idriji bolje.
Juhej. Res me je bilo strah kako bo prenesel. Upam, da se ne veselimo prezgodaj ampak zaenkrat smo vsi navdušeni. Otroci so prijazni, vzgojiteljice so super in igrišče je lepše. Juhej.
Se mi zdi, da je prav odrasel v teh parih dneh. Naš mulc.
Ma super. Naj traja in traja to njegovo navdušenje.
OdgovoriIzbrišiOdlično!
OdgovoriIzbrišiZdej ga lohk griva kdaj tut midva s Tinetom jeskat v vrtec.. :)
Petra odlično, na to pa sploh nisem pomislila.
IzbrišiViš, še en plus. :)
Ooooo, kako lepo! Res velja tisto: kjer je volja, je tudi pot ♥
OdgovoriIzbrišiSuper! Sem vesela, da so plusi prevagali, zdaj se je pa še Enej izkazal. Bravo, veliki fant!
OdgovoriIzbrišiSuper, super, me zelo veseli.
OdgovoriIzbrišiJuhej. Ko sem odprla pobjavo, nisem vedela, kakšen bo njen predznak. Hura za plue:)
OdgovoriIzbrišiČaki, tale fant hodi še v vrtec? Pa saj je že čist velik :D
OdgovoriIzbrišiotroci presenetijo, včasih spremembe bolje prenašajo kot starši....