Tekaški dnevnik

Po dolgi pavzi, dopustu in potem še prisilnem dopustu zavoljo virusa, se v zadnjem tednu počasi spet spravljam v stari tekaški ritem. Čuti se, da je bil dopust dolg, tempo se je znižal, nekaj verjetno tudi na račun vročine, kolena spet bolijo, ampak dolžine se pa daljšajo.

Največji uspeh tega tedna je, da sem kar trikrat nastavila budilko pred šesto oz sedmo uro, vstala in šla na tek. No, nastavila sem jo štirikrat, pa enkrat ni uspelo. Šestnajst oz. današnjih dvajset kilometrov za zajtrk je zame dosežek stoletja, nekaj za kar bi kadarkoli na sveto prisegla, da meni se pa kaj takega ne more zgoditi. Tina hvala za motivacijo in prijetno družbo.

Danes sem presegla mejo 400 km v letošnjem letu. Nekaj malega zaostajam a glede na dolžine prihajajočih tekov, ko je deset kilometrov najkrajša dolžina, verjamem da bo tisočica letos padla.