Že dolgo nič novega... na blogu...

... kajti doma se Eneju kar dogaja, ampak je fant že tako velik, da njegove pogruntavščine kar zdrsijo mimo nas. Ampak pogrunta pa vsak dan kašno. Izjave tedna bi lahko objavljali kar dnevno ker jih je toliko.

Ena od danes:
Enej sedi na kavču, nagec ker se je ravno zbudil in je mandarine. In ena se znajde tam, no saj veste, tam spodaj.
Pa mu pravim: "Dej Enej pazi, ne dajat mandarin blizu lulčka, ker smrdi in je umazan"
Pa mi odvrne: "Sej ritka mi tud smrdi če kakam."

In kaj se dogaja?
Pri risankah smo nekako preskočili iz Strele McQueena na Wall-eja in Ledeno dobo, čeprav igrača-avto Strela je pa še vedno ta glaven. Edini, ki ga Enej včasih povabi, da gre z njim v vrtec.

Tudi v kino smo že šli. Prvič že poleti na Shreka, drugič pa pred kratkim na Svet Igrač 3. Prvič je nakoliko s težavo počakal do konca, svet igrač pa ga je povsem prevzel in ves čas sprašuje kdaj bomo spet gledali kako risanko tam kjer imajo tisto ta veliiiko televizijo.

Lego kocke še vedno niso preveč zanimive, pogosto pa vzame v roke barvice in flomastre in riše. In to tako, da meni sapo vzame. Še poleti so bile samo čačke in glavonožci.

Ko sneži bi se neprestano sankal in kidal sneg. Kepo vrže pa tako, da ne zgreši cilja in boli, res boli!

Pri hrani se zmišljuje sto na uro. Ko določene jedi nekaj časa ni jedel, je jasno, ne mara. In kar nekaj prepričevanja je potrebnega, da jo poskusi. Ker pa se v svoji otroški nedolžnosti še vedno ne zna pretvarjati, potem ponavadi sledi stavek. "Pol sm pa prbau, pa je blu dobru" in že čez nekaj dni si sam zaželi, naj mu skuham npr. bučke, ker jih ima rad.
Velik napredek je tudi v tem, da ne bi več jedel čokolešnika za zajtrk in večerjo. Zdaj si pogosto zaželi rižek, gres, kosmiče, sendvič...

Z velikim veseljem poprime tudi za kuhalnico in meša, reže, mesi. Kuhinja je potem bohpomagaj, seveda, ampak je fajn da ima veselje. Na fotki smo ravno delali pico. Monika je napravila testo, jaz sem ga obložila, obloge pa so sesekljali in naribali otroci. Hitro so ugotovili, da je fajn bit kuhar, ker potem lahko probavaš sestavine.

Pa še ena od včeraj:
Enej in Nona bi rada risala in mali prinese v dnevno sobo plastično mizo in zelen stol, potem pa še modrega. Pa ga vpraša Nona, zakaj je prinesel še enega. Pa pravi Enej: "Ja, ker tist ta zelen je od Marise!".

Sej vam pravim, vsak dan se nam dogaja.