Že kmalu smo ugotovili, da praznik, pa čeprav le nedeljski, in vikend na kupu, pomenita gužvo. Na srečo je pol gužve zavilo proti Safari parku, ampak tudi v Gardaland jih je kar nekaj zašlo.
Ker smo šli v soboto bolj pozno spat, smo seveda tudi v Gardaland prispeli kar pozno in razočarani ugotovili, da se zapre že ob 18ih, ravno ko se je nakazovalo, da se bo toliko ohladilo, da se bo sploh dalo živeti.
Cene imajo še vedno zasoljene, 35 eurov oz. 31,5 s kuponom sprintanim z neta. Na srečo je Enej še pod 100 cm (jedva), da se je izmuznil plačilu.
Najprej je kazalo, da se Enej boji čisto vsega in da bo celotno dogajanje le opazoval, na koncu pa je ravno on iz naše avanturice največ odnesel. Na vseh novejših in bolj adrenalinskih napravah so bile čakalne vrste, kot pri zdravniku. Prej bi ti slepič operirali kot bi se lahko peljal na Fugi de Atlantida.
Za tiste, ki se tja odpravljate v kratkem, sploh če je to med vikendom, predlagam, da reskirate še 10 eur in nabavite ekspress kartico, ki vam dovoljuje, da greste na vsako od naprav po enkrat, brez čakanja. Izbirate lahko med family ali med adventure kartico. Za family se verjetno ne splača, za adventure pa gotovo se, ker tako se vsaj lahko pelješ na vseh napravah in če mene vprašate je enkrat čisto dovolj. :)
Kakorkoli že, mi smo začeli na vrtiljaku, na katerega Enej, ni šans da stopi. Nato smo nadaljevali v Fantasy kingdom, ki je novost in je namenjena mladičkom. Tam smo mulca prav mal prisilili, da je šel na en mini vlakec, tak bolj za dojenčke. Potem pa smo naleteli na "vrelce presenečenja" tam se je pa čist razživel.
Potem smo pa lahko šli kar po vrsti, oz. v vrsto, za avjončke, kjer smo zabili 40 minut. Toliko, da nas je fajn prijela lakota in smo takoj zavili v en saloon, kjer so nas presenetili z dokaj razumnimi cenami. Za 5 glavnih jedi in solato ter pijačo in seveda obvezne pogrinjke, smo zapravili vsega 40 eur.
Po kosilu bi šli sicer najraje kar spat, a smo se raje odločili, da se ločimo na adrenalince in family in midva z Enejem sva jo mahnila na stari del, kjer ni bilo vrst.
Najprej sva obiskala gusarsko ladjo, kjer se me držal kot klop, a na koncu je izjavil: "Mene je blu strah, sam mi je blu fajn". Nato sva šla v piramido, ki je bila čist brezveze. Na vlakce so po novem namontirali laserske pištole in streljaš v senzorje, kao videoigrica, ampak čisto brezveze.
Nato pa so se nama odprla nebesa. Najprej mini vrtiljak z AUTIII, potem pa sva našla še gospo Gosenico. Ta je bila pa tak žur, da sva zadnjo uro preživela kar v kroženju med njenim repom in glavo. Bolj ko je žvižgalo okoli ušes bolj se je krohotal. Ciu žur!
Dejansko se je žur začel šele ob vrnitvi na parkirišče, ko smo morali VSI ob istem času domov. Da smo prišli iz prakirišča do ceste (30m) smo rabili uro in pol. Potem pa še dodatno uro, da smo prišlido prvega McDonald's-a, ki ni bil naš prvotni cilj, a smo takrat že ugotovili, da boljšega na ta dan ne bomo mogli več dobiti.
Ob enajstih smo se uspeli vrniti v B&B in šele tik pred tem je Eneja avihal. In zato ga je jutri tako vzelo.
Hmmmm... Drugič povejte, da greste v Gardaland, jaz bi tudi šel zraven... Še posebej, če dobim zvečer sladoled za zaspat.
OdgovoriIzbriši