Pa smo ga dočakali . . .

Prvi zobek namreč.

Dobil ga je pri 5 mesecih in 3/4, prav tako kot njegova mami.
Jaz se sicer nič ne spomnim, tako da mogoče tudi lažejo. Ampak baje sem jaz celo noč neutolažljivo jokala. Točila naj bi take krokodilje solze, da je tistega jutra Idrijca prestopila bregove.



Enej pa je vso noč mirno prespal, zjutraj pa je njegov sijoči nasmešek razkril kronico prvega zobka. Pa mislim da bo tudi drugi kaj kmalu sledil.

Sicer smo ga čakali že kar nekaj časa.
V začetku tedna je bil siten in ponoči ni prav dosti spal. Ampak smo večino krivde zvalili na lunin mlaj, obenem pa smo ugotavljali, da je mogoče lačen. Čisto malce smo razmišljali tudi o zobku.

Po dveh neprespanih nočeh smo mu za večerjo pripravili riževo kašico (ki je BTW povsem brez okusa - riž na vodi brez soli, sladkorja, kakava ...) ampak Eneju je bil neverjetno všeč. Nemogoče mu ga je bilo nositi v usta tako hitro kot bi on hotel.
In pomagalo je. Noč smo prespali povsem mirno.

Včeraj zvečer, ko sem mu nosila riževo kašico v usta, pa se mi je zdelo, da nekaj cinglja pod žlico. :)



Cingljal je Enejev lepi mali zobek.

Danes pa je dobil obisko od M in E ter celo vrečo igrač.