sobota, 27. februar 2010

Lutke

Današnji dan smo izkoristili za ogled lutkovne predstave (hvala Kd Življenje) in sprehod po stari Ljubljani. In to v dobri družbi.


Te fotke so že posnete z novim objektivom (glej naslednjo objavo (pa še dve objavi sta spodaj, danes sem bila čist preveč pridna)).

Praznovanja

Februarja praznuje skoraj pol žlahte. Najbolj smo praznovali Atijev rojstni dan, ki je dobil kar dve torti (no eno od tega je bil tiramisu). In čudovito darilo, ki ga je vesela tudi mami. Nov (rabljen) objektiv za fotoaparat. Takega za portrete, tako da lahko pričakujemo, da se bo kvaliteta fotk na blogu nekoliko dvignila.


Vse najboljše: David, Miha, Oskar, Staramama iz Zadloga (za častitljivih 95), Mateja,...

Izjava meseca februarja

A nisi magu vidit?
Primer:
Ati: "Enej, a greš spat?"
Enej: "Ne! A nisi magu vidit?"

Mami: "Bova naredila predpasnik, da boš lahko brisal mizo, pospravljal (op.p. v tem uživa, odložte telefone!),..."
Enej: "Pa kuhau! A nisi magla vidit?"

Smučanje

Danes nas je sonce že tako prijetno grelo, da je res že skrajni čas, da objavim naše smčarske fotke.

                                                             Druga smučarska karta

Ker je Enej že lani prvič stal na smučkah, smo letos komaj čakali na prvi sneg. Ko nas je januarja prvič razveselil, smo najprej poskušali na Vojskem, a smo hitro ugotovili, da je naš malček že prevelik, da bi ga nosili v hrib in se moramo poslužiti tehnike.



Ko je lepega januarskega dopoldneva posijalo prvo sonce, sem fantinca, kar sredi dopoldneva, vzela iz vrtca in hop na smučišče Cerkno. Od Tite sva si sposodila vajeti in že sva bila pripravljena za sedežnico. Enej je bil čudovit: potrpežljiv, učljiv in vztrajen, vse dokler naju ni premagala utrujenost in lakota.


Montaža vajeti


Na sedežnico

Vajo sva ponovila še nekaj dni kasneje, v družbi male, pogumne Karoline in njene mamice, ki sta naju šibali na celi črti. Žal nam vreme na ta dan ni bilo preveč naklonjeno in nas je prepihalo in prezeblo, da smo kar hitro pobegnili v zavetje koče.

Sredi februarja, po dooolgem planiranju, pa se nas je kar lepa družbica odpravila v Kranjsko goro na podaljšan vikend. Moram povedati, da me smučarsko ta kraj ni preveč navdušil, proge so kratke in naprave počasne, tako da sem krepko preplačala tistih par voženj, za ketere sem zbrala motivacijo. Tudi Enej je bolj užival v smučarskem vrtcu kot na sedežnici, pa tudi tu je težko ostati zbran, ko pa je toliko obsmučarskih aktivnosti.


 

 





Še bolj kot smučanje, pa nas je nas je navdušil bazen. In že komaj čakamo na poletje!



četrtek, 18. februar 2010

sreda, 17. februar 2010

Maškarce

Očitno bo moj zapis o letošnjih smučarskih užitkih še kar čakal in čakal, upam, da ga ne prehiti pomlad. Ampak pomlad naj vseeno pohiti. Dost mam tega snega čez Vrh Gore! Dost! A zakaj čaka? Ker bi morala pofotkati Enejevo čisto prvo smučarsko karto. Pa je ne! Ma sej bom!

No, tudi naše maškare so delno povezane z smučarskimi užitki. Takole sta se v soboto po Kranjski gori sprehajala gospod Muc in gospod Slon.



Tu pa je šel gospod Muc na pustno rajanje s kolegi iz vrtca.