Na zdravje

Kot smo upali, je Enej ponoči pregnal vročino in se danes že počuti odlično.




Smo imeli pa drugo težavo, ker ima zdaj že štiri zobke, on pa je uradno še vedno Enej dva zob, smo morali cel dan gledat tale kisel obrazek.



Kako takemu malčku dopovedati, da državni birokrati pač ob praznikih ne delajo?




Še dobro, da smo dobili obiske. Nežne moške roke so najbolj udobne. .;)















Zdaj ga gremo pa pit na Urbanovo zdravje.

Vročina

Našega srčka še vedno kuha vročina. Ker je četrti zob že zunaj upam, da je vročina posledica rasti in da bo zjutraj že zdrav kot dren.

Sem pa vmes prebirala literaturo in izvedela, da se vročine ni potrebno bati in da jo je smiselno zniževati šele po 38,5°C, pa še takrat najraje z mlačnimi (in ne mrzlimi) obkladki in kopelmi in kasneje z Paracetamolom. Otroka ne smemo preveč obleči in pokriti ter ga zbujati ponoči da bi mu izmerili vročino.


Je bil pa danes razpoložen za crkljanje. Če sem ga držala v naročju je namreč spal kot polhec, če sem ga odložila pa je revež jokal. Je bilo prav fino se malo stiskat. Le na wc bi šla pa raje sama. :)




Takole je zvečer zaspal atiju v naročju.








Medtem ko je do rodnega Tmina peljala na sprehod svojega belino nas je obiskala meeya. Žal Eneja ni ujela ravno v najboljšem trenutku, tako da upamo, da se kmalu spet oglasi.

Zdaj pa gremo spat v upanju na lepši praznični jutri.

Drnovška spet ne bo na proslavo. Še dobro, da imamo Kučana.

Urban

Še včeraj je Tina izgledala takole:



Danes pa je že dobila v roke svojo štručko, Urbana.
Urban ima 51cm in 3490g.

Iskrene čestitke mladi družinici. :)











Enej pa je ponoči bolj slabo spal, imel je tudi malce vročine, tako da lahko verjetno pričakujemo, da se bo danes še četrti zobek prebil na plano.

TV

Enej si je včeraj ogledal svojo prvo risanko in se ob njej neizmerno zabaval.
Žal mi filmčka nikakor ne uspe uploadat na picaso. Če mi uspe vam javim.


Midva pa sva si ogledala Bizovičarja in Zrneca. Mnogi prvega ne marajo, meni pa je njegov humor nekako blizu, Zrnec je pa itak zabaven. Ker sem imela vmes še kolokvij si čisto vsega nisem uspel ogledat, ampak tisto kar sem videla, je bilo jako (vedno sem si želela uporabiti to besedo) zabavno.

Zaključna misel: Nikoli ne vzemite uspavala in odvajala hkrati. D. je crkaval od smeha.

Mi običajno ob nedeljah zvečer likamo in bi z veseljem zamenjala Marijevo družbo za njuno (dokler imamo samo tri tv kanale, nam kaj drugega ne ostane).


Že kak teden smo pričakovali nove zobke, saj sta se zgornji enkici že krepko svetili skozi dlesni. Danes zjutraj smo pričakali prvo, drugo pa pričakujemo vsak čas, zato bomo z obiskom UE, še malo počakali. :)

Meeya se je pritožila, da ko pridemo v Ljubljano, ona nikoli ne pride na vrsto, da bi jo obiskali. Zato sem ji obljubila, da ustvarim seznam in da bo ona prva na njem. Meeya, OK :) Če bi še kdo rad videl, da ga Enejček obišče naj mi javi, da ga dam na seznam. Da bo pošteno. ;)

Enejevo družabno življenje

Tokrat smo preživeli zelo zanimiv vikend z mnogo Eneju primerne družbe.

Kot že rečeno, smo bili povabljeni na Jakobov rojstni dan. Jakob je praznoval 3 rojstni dan. Ker je že velik fant, je od mami in atija dobil čisto novo sobico z veliiko posteljo in pisalno mizico, ter s čudovitimi risbicami po stenah. Na tleh pa ima veliko preprogo, na kateri je narisana cesta za igranje z avtomobilčki.




Dobil pa je tudi veliiko čokoladno torto v obliki ježka.

Na torti pa so bile tri goreče svečke, ki jih je moral Jakob upihniti. Kar mu je seveda brez težav uspelo.


Kot vidite je bila torta zelo dobra. Lahko bi se celo reklo, da je bila odlična.


V soboto pa smo se udeležili Lumpijevega teka, ki je potekal v sklopu Ljubljanskega maratona. Bilo je veliko kategorij, mi pa smo nastopili v zadnji, kjer so lahko malčkom razdaljo 200 metrov pomagali preteči tudi njihovi starši.




Seveda smo razdaljo vsi premagali brez težav in si prislužili vsak svojo medaljo.



Na koncu pa smo si, utrujeni od teka, spočili noge in oči.

Še več fotografij si lahko ogledate tu.

Se vidimo prihodnje leto?

59,9

Magična meja 60 kg je prebita. Cilj se že sveti na koncu predora.
Med nosečnostjo mi je ginekolog ves čas težil, da se preveč redim (to težavo ima večina nosečnic kar jih jaz poznam. Ne da se redi, ampak da ji ginekolog teži.) in da ne bom mogla shujšat... Po 81 kg tik pred porodom, pa sem se že res bala, da mi nikoli več ne bo uspelo obleči svojih kavbojk. Po porodu sem sicer kar hitro izgubljala odvečni špehec, pod 60 pa ni in ni hotelo iti. No danes zjutraj je uspelo. Jupi!
Včeraj zvečer nas je H. še vabila na sveže muffine, pa nam ni uspelo. Zdaj sem pa vesela, da smo jih preskočili. Če bi šli, bi bila zgodba zdaj čisto drugačna. :)



Enej, oblečen po zimsko.









Rake, najina najljubša sprehajalna pot.



M. in njen Medo. (M. ne bit huda ;) )















Ker je bila včerajšnja akcija dokaj uspešna, sem jo danes ponovila. Le v rahlo milejši obliki (7.30). Včeraj sem se veliko naučila, pa še sončka sva izkoristila v celoti. Na sprehodu sva srečala še M. in njenega Medota, ki nas je prisilil k "malce" hitrejši hoji in smo se res fino razmigali.

Smo pa danes spet skakali po uradih, tokrat ne zaradi Enejčka, ampak zaradi stanovanja. S pomočjo notarja smo končno dobili vse potrebne papirje in dovoljenje za vpis v zemljiško knjigo. Zato moramo zdaj na hitro odplačati bivši lastnici še drugi del kupnine. Zdaj urejamo kredite. MMM fino. Sploh danes je bilo fino, ker zunaj lije. Nič lažjega kot nosite Eneja v eni roki, marelo v drugi in telefon v tretji (čak, a imamo tri?),..

Popoldne pa je Enej prvič povabljen na rojstno dnevno praznovanje h svojemu prijateljčku J., ki praznuje 3 rojstni dan. Vse najboljše J.! :)

Supermami

Zakaj? Ker sem se danes zbudila že ob 6.30 (beri ob pol sedmih). Pa nič hudega, če mi ne verjamete, tudi sama si ne bi, če ne bi bila zraven. :) Ob našem mulčku je namreč postalo čisto nemogoče še kaj počet. In če nameravam preštudirat literaturo ne gre drugače. Ker pa sem že vstala, sem si rekla, naredimo mi to tako kot je treba. Zato sem šla najprej pod tuš, naredila svoje QUIGONG in Tibetanske vaje, nato pa še dihalno formo iz Tai chi-ja. Zdaj napišem še tale post, spijam kavo in pojem čokolešnik. Potem pa v akcijo.

Mogoče izgleda, da se že malo važimo, ampak v zadnjih dneh se res toliko dogaja, da moram vsak dan poročati o Enejevih podvigih, pa še Tine sprašuje o njegovem ježku. Ježek se ima pri Eneju fino, le jaz ga malo mučim. Matejmm nam namreč toliko predavanj naredi o fotografiji, da sem se jaz odločila, da se bom tudi naučila tako dobro fotografirat, da jih bom dala na istock. :) (Zaenkrat sem se naučila toliko, da zdaj vem, da nič ne vem. To je že velik korak naprej) Zdaj pa preizkušam možnosti na svojem fotoaparatu in najbolj mi je všeč tista, ki izolira samo eno barvo. In ježek je odličen za te poskuse (glej fotoalbum).















Najbolj novo pri Eneju pa je to, da je ugotovil kako priti iz enega konca na drugega.
Rikverc! Tudi to si lahko ogledate v fotoalbumu.

Pa še ena prigoda: Včeraj okrog petih ponoči me Enej zbudi kot običajno za kratko malico. Ko sem ga hotela dvigniti iz posteljice pa sem ugotovila, da je čisto gol. Samo v pleničkah. Revežu je nekako uspelo zlesti komplet celemu iz pižame skozi vratno luknjo. Kako mu je tu uspelo pa verjetno ne bomo nikoli vedeli.