Tik pred prvomajskimi prazniki smo si, s skoraj enoletno zamudo,
končno vzeli čas in odpotovali v Nemčijo, v Vaihingen an der Enz, k svojim dragim prijateljem Mohorič-kom na obisk in kot darilo Eneju za rojstni dan, še v Legoland.
Vzeli smo 2 dni dopusta v šoli in pobegnili na sever že v petek popoldne, saj smo imeli čas samo do praznične srede.
Plan je bil, obisk Mohoričev, obisk Legolanda, potem pa pot naprej oziroma nazaj še čez Munchen, Ulm ali pa nazaj čez dolomite. Odprti plani, bi se temu reklo. :)
Pot v V Vaihingen je bila prijetna, vreme je bilo lepo, ceste so bile skoraj prazne, muzika je bila dobra, le vleeeklo se nam je. Ustavljali se nismo veliko, le na kratek piknik na izvozu za Katchberg in še na kavico že tik pred Ulmom. Na cilj smo prispeli ravno prav za it spat. :)
Ker je bilo za tiste dni napovedano bolj slabo vreme, smo se odločili, da gremo v Legoland v nedeljo, ko je bila napoved najboljša. V soboto pa smo se odločili za obisk Stuttgarta z vlakom.
Najprej nas je na vlaku presenetila množica ljudi, vsi s pivom v roki, že nekoliko v rožicah (ura je bila 12) po navijaško oblečeni. Ko smo prispeli v mesto, nas je precej hitro vse minilo saj je bilo zoprno mrzlo in pihalo je, prav nič prijetno za sprehajanje. Tako smo samo poiskali informacije kako priti do Porsche muzeja in hop nazaj na železniško postajo.
Tako smo od Stuttgarta videli samo železniško postajo in moram reči, da smo bili, po izkušnji Dunaja, kar neprijetno presenečeni. Vse zelo umazano, hektično, neurejeno, nepregledno.. no ja, mogoče bi mu morali dati še eno možnost in si ga dejansko ogledati.
Čeprav sama nisem kak poseben avtomobilski navdušenec, moram reči, da je bil muzej zanimiv, tako za odrasle kot za otroke. Tako z avtomobili kot z arhitekturo in oblikovanjem. Da bi si ga zaželela? Nope. Najprej hočem Teslo. :)
Naslednji dan, smo se že kar zgodaj odpravili od "doma" saj smo imeli dobro uro in pol vožnje do Legolanda in hoteli smo prispeti takoj. :)
Ker je vreme še kar kazalo svoj muhasti obraz, smo navlekli nase vse, kar smo imeli s seboj in prav nič preveč ni bilo, kvečjemu premalo, kajti doživeli smo vse, ampak na srečo vsega po malem. Malo sonca, malo vetra, malce dežja in celo malce snega. Nad snegom smo bili precej sokirani, saj je padal že na poti - to ne malo, v teh prvomajskih dneh kaj takega res nismo več pričakovali (ko bi vedeli, kaj nas še čaka).
Legoland bi bil veliko prijetnejši, če bi bilo nekoliko toplejše, saj tako marsikatere atrakcije nismo mogli doživeti, saj se nismo hoteli zmočiti. Čakanje v vrstah je bilo neprijetno, na srečo pa kakih posebnih vrst ni bilo. In čeprav se nam je zdel, razvajencem, vajenim Gardalanda, precej micen in ubogi, je bil še vedno prevelik, da bi lahko doživeli vse kar je ponujal. mogoče tudi zaradi precej kratkega časa odprtja, saj se odpre šele ob 10ih in zapre že ob 18ih. Ampak na koncu nas je že tako zeblo, da več tudi ne bi zmogli. Vseč nam je bilo, ker so stvari lepo razporejene. Tako smo lahko prišli izmenjaje na vrsto vsi, od najmanjšega do najbolj pogumnega.
Na koncu smo si še sestavili vsak svojega "dička" v prodajalni na kile, nabrali nekaj spominkov in se poslovili (od Legolanda, ne od Mohoričev).
Ampak nič hudega.. saj se morda že kmalu spet vrnemo... saj veste kako pravi Rene:
"Mami... a viš kam bomo šli za muj rojstni dan....?" Hi, hi..
 |
| Saj ni važno če nič ne razumem kaj mi pravi.. važno da imam slušalke. :) |
 |
| Mene je od vseh Poršev najbolj navdušil tale aluminijati lepotec. No in Porša iz Strele McQuina. |
 |
| A bo šlo skozi? |
 |
| Na začitku sm čist mal jukau, pol mi je blu pa fajn. :) |
 |
| Zelo zanimiva naprava "Ninjago fly" stoli so nameščeni individualno in če znaš dovolj dobro mahati s krili, se lahko zavrtiš okoli svoje osi. Žal je zmanjkalo časa za vajo. |
