Šoping, obletnica in še kaj

Včeraj sem po dooolgem doolgem času šla sama v šoping. Brez trebuha, brez vozičkov in brez moških komentarjev.

In bilo je fantastično. Lahko sem probala vse kar sem želela, ni bilo nič narobe, če sem šla v vsako trgovnino po dvakrat. Nakupila sem pa tudi vse kar sem imela namen ( pa še kaj več). Za tiste, ki ste nameravali pisati Dedku Mrazu, pa še niste - zdaj je prepozno. Je kupil kar se je njemu zdelo.

Zvečer pa smo se dobili s sošolci iz gimnazije na 10 (deseti!) obletnici odkar smo se razšli. Zbrali smo se kar v lepem številu, še posebej pa smo bili veseli razrednika Robija. Srečanje je bilo nadvse prijetno in prav škoda je, da se ne vidimo večkrat.

Zdaj smo že v tistih letih, smo si že lahko ogledali fotografij naše mularije, poklepetali o bolečinah v križu :), pojedli smo nekaj pic, spili kak kozarček vina... kje so pristali ne vem, jaz sem morala domov. Super je bilo!

Pa tako med nami: punce bolje prenašamo breme let kot fantje. He, he.




















In kaj pravi Enej? Včeraj je bil prvič cel dan v varstu in je bil priden. Drugače ja pa postal prava žverca, živo srebro! Najtežje je biti pri miru, da bi mu preoblekli hlače.

Kaki

Kaki je verjetno (vsaj izgleda tako) Enejeva najljubša hrana.

Ne odneha dokler se ne prebije vsaj čez polovico. :)



In zakaj ima nalepke na glavi? Poglejte si pobliže.

















Moj križ je pa tudi že Ok. Sem dobila tri špunte v rito pa je bilo hitro bolje.

















PS: Ste vedeli? OK pomeni 0 Killed. V neki vojni (ne spomnim se v kateri) so, po uspešni bitki, ko niso izgubili nobenega vojaka, nesli tablo na kateri je pisalo 0 killed, da so v taboru takoj izvedeli dobro novico. Iz tega je nastala okrajšava OK. Če vam kdaj prav pride...

Stojim

Enej se počasi že opogumlja in se ob vsaki priliki, ki se mu ponudi postavlja na noge.
Takole pleza po kavču, mizicah in po nogah nič hudega slutečih mimoidočih.




















Takole pa je skoraj zaspal včeraj pri zajtrku. Mimogrede, noč je mirno prespal. :)


Pa še ena zanimivost:
Prejle sva z D. jedal pico, na kateri so bili veliki kosi mozzarele. Pa sem jo dala Eneju malo za probat in se je nakremžil že takoj, ko se je dotaknila njegovih ust. Potem se je pa še kar naprej stegoval za pico, sem mu dala pa list rukole, da bo probal še nekaj kar mu zagotovo ne bo všeč. Je pa cel listič počasi zmazal. He, he...

Podaljšani vikend

V naši družinici smo ta teden imeli podaljšani vikend.
V četrtek zvečer je mene pri dviganju 10 kilskega mulca iz kopalne kadi zvilo v križu in ker sem bila praktično nepokretna je D. v petek ostal doma. Ker imam v zdravstvu veze in poznanstva, sem dobila prvo pomoč v obliki injekcije kar na dom. V petek sem pridno počivala in v soboto sem bila že skoraj kot nova.

Ker smo se že prejšnji teden dogovarjali, smo se ob mojem hitrem okravanju odločili, da izpeljemo načrtovani obisk stare mame (Enejeve prababice) v Zadlogu.
Po kosilu pri noni in nonotu v Kanomlji (mmm jota in ocvirkovca), smo se odpravili do Zadloga, kjer smo se najprej srečali z Alenom nato pa odšli na obisk k prababici, ki nas je bila zelo vesela.































Nato pa smo morali kar pohiteti, da ne bi zamudili koncerta ŽePZ Sponja Idrija, katerega predsednica je bila do nedavnega naša mama Anica, še vedno pa v njem pridno poje. Koncert je bil posvečen najlepšim letom slovenske popevke imeli pa so tudi posebne goste. Vokalno skupino Solzice iz Brežice in velikega Lada Leskovarja. Koncert je bil čudovit! Veliko lepih popevk, izjemna izvedba, čudovito vzdušje! Ves čas koncerta sta bila na zimsko okrašenem odru oba zbora, ki sta se vzajemno spodbujala, na koncu pa sta še skupaj zapela slovensko priredbo L. Armstrongove What a Wonderful world ob kateri se je marsikomu v dvorani utrnila kaka solza.

Koncret bi si zaslužil izvedbe še na kakem večjem odru.
Žal je Enej na svojem prvem koncertu zdržal le kakih 15 minut, nato pa sta z atijem šla domov, zganjat norčije.


















Koncert: foto MM

V varstvu

Ko na Eneja pazi mama Anica (zdaj smo se dogovorili za ta naziv) ali starata Mirko se pri nas počnejo same neumnosti.

Pri mami Anici se poje, pleše in crklja (naš Enej se grozno rad crklja). Pa kaj za pod zob dobi, saj ima mama vedno občutek da je lačen. A se vam tudi zdi da je mal švohcen? He he...



















Starata Mirko pa mu ponuja sladkarije in ga zabava s skrivalnicami.






Potem pa je revež čisto utrujen in zaspi kar na kavču.

Kaos

Odkar Enej skače po celem stanovanju imamo kaos.
Takole zgleda.

Igramo se tako, da najprej prevrnemo obe škatli z igračami, potem pa vse razmečemo po celi dnevni.




















Danes je bila pri Urbanu na obisku frizerka Karla, zato sem se prištulila zraven, da sem si končno skrajšala frizuro. Odstrigla mi je toliko las, da se je Tina prav močno ustrašila, ko je videla vse moje lase v košu za smeti. Verjetno je mislila, da je big foot crknil notri. :)

Urban pa je v tem mesecu in enem tednu postal že krepak fantek. :)



















Pa še en filmček o Enejevih dogodivščinah z vodo. :)




No zdaj pa učit! Trenutno imam na sporedu kar dva predmeta, saj moram nadoknaditi predmeta, ki sem jih izpustila lansko pomlad zaradi "neodložljive situacije", he, he.

Vikend

Tokrat smo vikend preživeli delovno.

Končno smo zbrali tisto malo energije, ki se je spet nabrala od selitve do zdaj in sezidali naš šank v kuhinij. Glavni mojster je bil D. in šank je odlično uspel.
Če gre Kolektor slučajno kdaj v stečaj, bo komot polagal ploščice. :)

Zdaj pa samo še enkrat skočimo do Ikee po stole in pult. Jej bo lepo!

















Nedeljsko popoldne pa smo izkoristili za namakanje v Atlantisu. Žal smo fotoaparat pozabili doma. Lahko pa mi verjamete, da se bomo še vračali. Ko je Enej zagledal vodo je od veselja skoraj "po luftu skakal".


Imeli smo se lepo. ;)