petek, 27. januar 2017

Aplikacija: Brush up

Ko je bil Enej še drobižek je bil obseden z umivanjem zob.

"Če ne boš hitro pojedel, boš šel spat brez umitih zobkov" je bila najhujša grožnja, ki si mu jo lahko dal in je vedno pomagalo.

Potem, no potem ga je vse to veselje kar naenkat minilo.

Zobe si je lahko umival tudi po 10 minut ampak je medtem zrl v prazno in drgnil samo eno stran pa še to ne prav aktivno.

Pa smo se pregovarjali, pa grozili, pa učili, pa kazali... nič ni pomagalo.
Še polžki, ki jih je na kartonček lepila zobna asistenkta ne.

Nekega dne pa sem le prišla na idejo, da bi malce pobrskala po google play-u. če morda obstaja kaka aplikacija za take sanjače.

In sem jo našla. Brush up: The toothbrush training game


Zdaj jo imamo že kak mesec in še vedno deluje ko šus. 
Pri vseh treh.

Gre tako, da si umivajo zobke, BUDD z zelo umazanimi zobki si jih umiva zraven in prepeva pesmico. Medtem, ko si umivajo zobke se gledajo v "ogledalo" na telefonu, ki jih hkrati snema. Na koncu morajo ugotoviti na katerem posnetku od treh si umivajo zobke ravno tako kot BUD. Če ugotovijo, lahko dobijo do 5 zobnih točk.
S prisluženimi točkami pa si lahko kupijo virtualne okraske za virtualno kopalnico na telefonu.

Priporočam!

PS. Muska je obupna, ampak se splača potrpeti. :)






sreda, 25. januar 2017

Šebrejlensk vrh

Prvič naju je z Anito peljala Darija.
Smo si vzele prost dan za druženje in ga izkoristile med sprehodom po čudoviti planoti nad Kanomljo in s čudovitim razgledom.
Človek kar ne more verjeti, da je lahko tako bližnja okolica tako lepa in sploh nismo vedeli da obstaja.
Mmm, da ne pozabim na fantastično malico po dolgem sprehodu. Hvala Darija! Upam, da v kratekm ponovimo!

Ker sem bila nad okolico tako navdušena sem že kak dober teden po tem po isti poti odpeljala še svoje fante. S seboj smo vzeli še zmaja in zabava je bila zagotovljena.











Un izraz, ko poslušaš kričanje in pričkanjedve uri skupaj. :)












Naprava, ki meri koliko časa v dnevu je bilo sončno.

Un izraz, ko zaslišiš Cha-ching. :)

ponedeljek, 23. januar 2017

Izjava tedna

Arne:
Maha pred menoj raztegnjenim delavskim metrom.
Kaj pa imaš tam? "NEC"

Arne: "Reč MUKA."
David: "MUKA"
Arne: "Teb let puka"
David: "Ne, teb ret puka"
Arne: "Ne, ti si riku muka, teb ret puka"

Enej:
Hoče dat odvirke v radič s krompirejem. Gre ponje v hladilnik, se pripravi da jih popeče in pravi.
A dam še kej spodi? Kešn putr al pa kej?"

Tudi Rene jih ima cel kup ampak te smo si uspeli na hitro zapomniti.
Moram biti bolj pridan pri zapisovanju izjav.


petek, 20. januar 2017

Coffee nap

Ste vedeli to, da 20 minut spanca, potem ko smo popili kavo deluje na počutje bolje kot samo spanec ali samo kava.

Jaz sem poskusila večkrat (pogosto nenamerno) in res pomaga. :)

Ta teden ko smo pri nas kripl batalijon + - eden ali dva na dan. Ne pomaga ne kava ne počitek. Počutje je za en k... :)
Upam da počasi vendarle mine.



petek, 13. januar 2017

sreda, 11. januar 2017

Armatura za betonske stene

Naslednja stopnja v gradnji hiške je bila armatura za betonske stene, ki se razprostirajo čez večji del spodnjega nadstropja.
Res je zanimivo opazovati, kako z vsakim korakom gradbišče postaja bolj podobno hiški.
Že samo z armaturo. Kaj bo šele ko bodo stale stene.







ponedeljek, 09. januar 2017

Berem; Friderik Backman: Mož z imenom Ove

Še ena knjiga, ki me je navdušila.

Knjiga o zagrenjenemu in zopremu staremu dedcu, ki s svojimi jutranjimi obhodi kontrolira celotno ulico in skrbi za red v njej. In želi svoj večni mir, ki pa ga nikakor ne more doseči.

Z nenehnimi motečimi dejavniki iz ulice se njegov svet vrti v smer kamor noče.

Čez celotno knjigo se sprehajamo med preteklostjo in sedanjostjo in spoznavamo Oveja v globine duše. In ga kaj kmalu vzljubimo.

Zelo prijetna knjiga, ki izvabi tudi solze na oči in nas pripravi do tega, da na vse zagrenejene starce pogledamo z drugačnimi očmi.

Priporočam.




petek, 06. januar 2017

Zajtrk v postelji

Zajtrk v postelji je pri nas nagrada.
Nagrada za takrat ko en mali piščanček prespi celo noč v svoji postelji.

Žal ga nimamo prav pogosto.

Ampak zaenkrat nič hujšega. Čeprav me vedno skoraj zrine s postelje, je zraven Arneja vseeno fino spati. Tako lepo se stisne in malce poboža. :)
Čeprav bolje spim ko ga ni, ga hkrati kar malce pogrešam.