petek, 29. julij 2016

Fotošut: Rene in Arne

Kot da nismo imeli letos in lani že dovolj težav z zdravjem, 
smo pobrali še take bolezni, za katere sploh nismo vedeli, da obstajajo.

Tako smo v začetku junija morali ostati doma in hop na antibiotike zaradi impetiga v črevesju.
Menda je to isti virus kot pri angini, le da se običajno naseli na kožo in ga lahko prepodiš z antibiotično kremo, no pri nas se je naselil v črevesje in smo morali na več kot 14 dnevno antibiotično kuro.

Menda se tovrstni impetigo ni preveč nalezljiv, saj je potrebne direkten stik iz ...r.t.. v usta, ampak ker je pri nas to sovpadalo z Arnejevim odvajanjem od pleničk in khm...nekoliko otežkočeno higieno doma, se je očitno lahko tudi to zgodilo.

Taka bolezen seveda ni hec in jo je potrebno z vso resnostjo, saj lahko priplje do velikih težav, če se je ne zdravi pravilno. Vseeno pa ima tudi svoje zabavne prednosti.

Naprimer, zbujanje otrkok za antibiotike, dve uri po tem ko so zaspali. Ohoho,... kako sem se včasih krohotala, ko so sta mi v spanju pripovedovala zgodbe, podila zmaje, jedla torto in mahala z rokami.

Majn zabavni del, je njuna neizmerna ljubosumnost. Eno naročje ni dovolj. Kdo bo prvi, kdo bo bolje, kdo bo hitreje... včasih sem že pošteno pihala skozi ušesa. :)
Še manj zabavni del je, kako oba naenkrat pripraviti do popoldanskega spanca. Ker takrat se imata pa strašno rada in se strašno zabavata.

Tako kot na fotkah... :)











sreda, 27. julij 2016

torek, 19. julij 2016

Mulčki moji

O ti mulčki moji. 
Zdaj so že vsi trije dovolj veliki, da se lahko občasno igrajo skupaj.
Konča se seveda vedno z jokom. Kako pa drugače.

Čeprav se, nameravala na začetku objaviti samo fotko in nekaj besed vidim, da se je tole razvilo v celo statistično objavo. No pa naj bo. 

ARNE
Govori ta naš Arne kot stara klekljarica pred prhavzom v Idriji. Vse pove. Stavke sestavlja kot se šika, le R mu še ne gre. Včasih malce po dislektično zamenja črke v besedi.

A mi das pajača? t.j. Brisačo.
Toled bi, a lok? Sladoled bi, a lahko?

Arne, je prvi od treh, ki ima domišljijo. 

Ravno danes sem ga opazovala, kako se igra z baby bornom. Posedla sta se na kavč, lepo ga je objel čez ramena, malce predse ga je potisnil, da je tudi on videl risanke.
Potem je opazil, da ima rdeča lička. "A si se udalu? A te je balilu?"
Že čez nekaj minutk ga je kregal. " A bos piden, a?"

Nato se je Rene spomnil, da imamo v kleti voziček zanj. In smo ga peljali na sprehod. Krega seveda cel kup. Le kako pravično razdeliti tistih 100 m klanca do igral? Vendar ga je Arne ves čas previdno vozil, kot da ima v njemu pravega dojenčka, pogovarjal se je z njim, mu malce popravil voziček. Medtem ko Rene... ah ja.. dirke. Seveda.

Tudi njegove izjave tedna so domišljijske:
Recimo: "Ti si piščanck, jest sm k(r)ava, grima u bazen". 
Ob tej umiramo od smeha. "A sm jest tu jiku" nas vpraša, ko se valjamo po tleh.

Včasih pride proti jutru k meni in zahteva, da mu dam roko. "Dej de te bom buđau". Pa še lepo prijetno me boža. Če se spomnim Enejevega šlatanja za uho, me kar skomina. Tole, no tole bi se pa dalo potrpeti. :)

Plenic smo se že znebili, malce na silo. Z vpeljavo pralnih. Če bi čakali nanj, da bo "pripravljen" bi nam zrasla brada. Ker ni kazal nikakršnega zanimanja za kahljico, nasprotno ni bilo šans, da ga posedemo. Pa smo podkupovali, z risankami, z bomboni.. in je uspelo. Aleluja. 

Čeprav mi je strašno lušten in nadvse rada imam dojenčka... ampak zdaj pa vem.. pri treh. Dovolj je. Če sem pred kakim letom, še z nostalgijo razmišjala, oh in ah.. dojenčki.. zdaj vem, da je dovolj. Nikakršne želje nimam po še enem otroku. Obožujem vse tri, nobenega od njih ne bi mogla pogrešiti, ampak z največjim veseljem pa delam kljukice ko se znebim novega kupa dojenčkastih stvari. Bože mili, koliko ene šare rabijo ta mala bitjeca.

Voziček, kljukica
Plenice, kljukica
Kjut dojenčkasta oblačilca, kljukica
Previjalna podologa, kljukica
.. aaahh, tako osvobojajoč občutek. Da ne govorim o tem, kako veliko je kar naenkrat postalo naše stanovanje. Da se vračajo rože na police in rokenrol v zvočnike.

ENEJ
Enej je že na robu pubertete. Vse bi se po svoje odločal. Vzgajati se ne pusti nič. Prav zgrozim se včasih. Z bontonom za mizo se ukvarjamo že odkar je šel v prvi razred in tam pozabil vse, kar so ga nučili v vrtcu. Obup. 
In izbirčen... naš Enej, ki je pri enem letu jedel olive in rukolo... ničesar več ne je.
Vsak dan najde nekaj novega česar ne mara. Lahko si pulim lase, pomaga ne nič. Raje ne bo jedel kot da bi jedel kar si je zamisli, da ne bo. Oziroma poje na zalogo, ko najde kaj "dobrega".

Ravno danes je predlagal, da bi bilo fino spet zbirati pike in zvezdice. Pa da bi za zvezdico dobil denar. Žepino. Doslej mu koncept denarja nikakor ni bil jasen. Bomo videli kako bo zdaj.
Dogovor je tak. Vsak dan eno pravilo "brezplačno" dodatno opravilo 50 centov. Danes bil še zelo zagnan. Pomil je tla po vsem stanovanju in pospravil sobo. Zvezdica. 

RENE
Rene, ah ta je ena posebna sorta. Simpatičen za pojest. Igralec še vedno.
Ker je bil ves čas bolj počasen od bratov, me v zadnjem času meče na rit, kako pametno se pogovarja. Kar gledam ga in opazujem. Neverjeten smisel za humor ima.
Le motorika še vedno ni njegova močna stran, pa še zelo previden je.

Ravno danes mi je razlagal kako se je v vrtcu učil voziti z rolerji. Jaz mu jih doma namreč ne dam, ker vem, da se ne bi dobro končalo. Pravi, da se je moral voziti po travi, saj je vsaj 100x padel. Na travi je bolj varno. Ko je razlagal, kako je padal se je zraven hihital, da ga je kar treslo. :)

Rastejo kot gobe po dežju. 
Iz Enejve omare, še prestavim oblačila za kako sezono na stran, iz Renejeve pa direkt v Arnejevo. Ne zgodi se redko, da si kako majico kar malce menjata. 
Velikost cca 140 - 120 -100.
Teža 26 - 20 - 15. 

Ne glede na to, kako mi kravžljajo možgane, ne vem kaj bi brez nih.
Mulčki moji. <3 p="">


nedelja, 10. julij 2016

Najboljša in najokusnejša osvežitev za vroče dni

Tale recept je nastal iz gole nuje pred le nekaj trenutki in je pofotkan le ha hitro s telefonom. Za silo bo.
Ker sila je bila. Ko smo dopoldne odhajali od doma smo pozabili zapreti okna in zdajle imamo peklenskih 27 v stanovanju. Ko sem samo stala sredi kuhinje mi je teklo od glave in nujno sem potrebovala osvežitev. In sem jo našla. In je bila čudovita.

Zdaj pa čutim močno nujo, da ga delim z vami takoj, dokler je še ledeno mrzel, zunaj pa še peklensko vroče. Ker tale pijača je naravnost idealna za takšne dni. Odleže takoj.  :)

Potrebujete:
Pol limone narezane na rezine
Skodelico zamrznjenih malin
10 lističev sveže poprove mete
nekaj kosov ledu.

Vse skupaj naložite v vrček za vodo,
zalijte z mrzlo vodo do vrha in dobro premešajte.
Precedite v kozarec.

Če ste na dopustu in zraven ni otrok, lahko v tole pijačo mirno dodate še kako šilce ali dva gina ali tekile. Mogoče ne bo boljša, bo pa večer bolj zabaven. ;)

Na mnoge poletne večere s hladno pijačo v roki.
Čin čin..

Ko je vrček prazen, ga lahko vodo mirno še enkrat dotočite, mogoče celo dvakrat. Odvisno od tega kako zavzeto boste mešali. :)