žlikrofi, nudlni, blekci

Pred davnimi, davnimi časi, ko smo bili še otroci, sta starata in staramama iz Rajd za vsak praznik in rojstni dan delala žlikrofe. MMMmmmm...

Spomnim se starata kako je vrtel po dve kroglici hkrati, (mmmmmmm kako so bile dobre), staramama je mesila testo in jih zavijala, jih postavila na nogice in jim naredila ušeska, starata pa jih je nato še postavil na pladen, lepo postrojene, jih preštel, zapisal... in nato smo jih pojedli, z najboljšim govejim golažem, ki se je kuhal celo dopoldne, še prej pa juho z svežimi blekci...

Tokrat sva z Enejem začela z rezanci... do žlikrofov še prideva





Pa še torto za sladico...

Duet

Plan je tak, da vsak mesec posnamem napredek.
Upam da bodo ušesa zdržala.

Enejevo šmensi kolo

Lani so moje oči na sprehodu po Ljubljani uzrle čudovito kolo, ki so ga poganjale nogice nekega pogumnega fantička. In ne samo da super izgleda, saj je skoraj v celoti leseno, jaz pa lesene igrače obožujem, tudi nadvse praktično je.
Na teh napravicah se otrokom namreč ni potrebno najprej naučiti poganjati pedal in nato držati ravnotežja ampak se najprej naučijo slednjega. Ob prvih raziskavah sem naletela na precej zasoljeno ceno originala, ampak se dobi tudi že ponaredke po dokaj normalnih cenah. Našega smo zavohali v Baby Centru.

Mali nadobudnež namreč sedi na prijetno oblazinjenem zicu namest s pedali pa se poganja kar na noge. Z vajo postaja mojster vse hitrejši in vse lažje drži ravnotežje in ob pravi hitrosti dvigne nogice in se pelje. Eneju gre že kar dobro. Brez pomoči nog še ne gre, ampak če gre malce navzdol pa prav veliko ne manjka.

Regratov vikend

Ta vikend je bil pa res super.

Za dober začetek naju je Enej počastil in čisto do jutra spal v svoji sobici tako da smo se zbudili čisto čili in spočiti. Začuda še ura ni bila ravno zgodnja, že čisto normalna (no ne ravno študentska ampak to gotovo še pride :)).

Ker se je pokazal res lep dan smo ga najprej izkoriščali na placu pred blokom, kjer je Enej treniral vožnjo na svojem super duper kolesu(tudi ta še pride na vrsto), nato pa smo poskrbeli še za naše razvajene želodčke. Zapeljali smo se vzdolž Idrijce nekoliko nižje po primorski in poiskali čisto svež mlad regrad.

Iskanje in nabiranje nam je vzelo kar nekaj časa (pribljižno toliko kot potem še samo čiščenje le-tega) zato pa smo vmes našli še nekaj lepot in tudi nekaj sramot lepe naše.

Popoldne so nas obiskali še Ljubljančani zvečer pa še stalna nedeljska zasedba, s katero smo odigrali krog Activityja. Zabavno, ni kaj.

Slikice me malo hecajo bom dodala naknadno.

Bratranca

Če je tale recesija ali kriza prinesla kej dobrega, so to gotovo atijevi prosti petki, ki jih lahko izkoristimo tako, da si jaz splaniram službene obveznosti v Ljubljani, mojadva fanta se mi pridružita in ko zaključim se lahko podamo na kak prijeten obisk. To smo storili tudi 14 dni nazaj.

Čeprav sta bratranca v drugem kolenu, (recimo da je to uradni naziv) je Alen najbližje bratrancu kar Enej v tem trenutku ima. (Strički, tetice,.. ajde dejmo kej zrihtat. ;)) In prav k njemu smo jo nazadnje mahnili.

Prvič se nam je zgodilo, da se je Enej s kom tako dobro ujel, da starši nismo imeli čisto nič dela z njima in smo lahko v miru kofetkali medtem ko sta se onadva zabavala po svoje.

Tu je dokaz kako rada se imata:

Beseda tedna 1.

Beseda tedna: Atimtada

Kdo ugane kaj pomeni?