Rene in Enej, rock stars

Za primerjavo

2012-02-03T14:09:00.003+01:00

Enej 3 leta

Jabolko, drevo in korenine

2012-02-03T10:00:00.000+01:00

Enej kdaj si biu pa tuki?
A poznaš ta dva, ki sta s tabo na sliki?

Je rekel, da ne ve.

Ko sem mu povedala, da sem na fotki jaz, me je pa le še postrani gledal. Ni vedel naj mi verjame ali ne. :)

Kontra

2012-02-03T08:00:00.000+01:00

Zunaj mraz je in burja brije, pri nas doma pa po pomladi diši.

Kompanjona

2012-02-02T15:15:00.003+01:00

Zdaj je Rene pa že toliko zrasel, da se lahko malo tudi skupaj "igrata".
Smeji se pa Eneju itak nonstop. Kar svet se mu ustavi ko ga zagleda. :)
Enej ga pa tudi obožuje. Ves čas bi ga božal in žgečkal in crkljal.

Luštna sta moja fanta. :)

Ps. pa, pa, pa.. ne vem kaj mi je. Ves čas te pa-je dajem notri. In to nekam kamor sploh ne pašejo.
Za danes jih pustim. Od zdaj naprej se bom pa bolj trudila. :)

En, dva, tri hop

2012-02-01T08:00:00.000+01:00

Ne poznam malčka, ki mu ne bi bilo všeč, da ga mečeš v luft.
Tudi Rene ni izjema.

Prej mama ne zmore več kot se on naveliča. :)

Šal in kapa

2012-01-31T16:44:00.000+01:00

Pozirala je kar naša gospodična Rene. Če pa nimamo punc kaj naj.
Takole med nami, Rene je meni zelo všečno ime tudi če bi imeli punčko. Sicer bi težko dobila odobritev s strani moža ampak poskušala pa bi. Gospodično Rene sem si zacahnala še v časih Ally McBeal.

Šal je lepo uspel in je šel k Špeli, ki obužuje punčkasto-punčkaste barve. Zato roza na roza.

Kapa pa ni najbolj posrečena in je ostala doma.

Zavod za jutri

2012-01-30T11:28:00.000+01:00

Zadnje mesece sem spremljala svojo blogersko prijateljico Olivijo, kako se je podajala na samostojno podjetniško pot. Ustanovila je zavod, ki se ukvarja z izobraževanjem in svetovanjem zaposlenim o njihovih pravicah.

Zavod za jutri http://www.zavodzajutri.si/#!o-nas

In čeprav se ona sama spopada s strahovi in dvomi o uspešnosti zavoda, jaz že od vsega začetka trdno verjamem v njen uspeh. Že iz njenega bloga je razvidno, kako veliko truda, veselja in ljubezni do tega dela vlaga v svoj zavod. Zdaj ko sem jo videla v akciji pa še toliko manj dvomim. Gospa obvlada. Raztura. V dveh urah predavanja ji ni glas niti enkrat zastal, niti se ni zatresel. Predavala je suvereno in razumljivo, na vsa vprašanja slušateljev je odgovore stresla iz rokava.

In čeprav bi ji naredila reklamo že samo zato, ker je moja prijateljica ji je v tem trenutku ne delam iz tega razloga.

Reklamo ji delam zato, ker bi to predavanje moral slišati čisto vsak zaposleni , brezposelni, študent in podjetnik.

Izvedeli boste, kaj vse lahko preberete v svoji pogodbi o zaposlitvi.
Če se vam zdi, da so vam kršene pravice ali ne veste katere pravice sploh imate.
Če že mesece niste dobili plače, pa se vseeno delate, ker se bojite, da boste ostali brez vseh pravic.
Na koga se obrniti ko so vam kršene pravice.
In kakšen je pravilni postopek za to, da boste dejansko upravičeni do vsega kar vam pripada.
In še in še..

Predavanje pa ni primerno samo za zaposlene, ampak tudi za podjetnike, ki imate zaposlene delavce. Kajti tudi vi morate poznati obveznosti do svojih zaposlenih in tudi pravice, ki jih imate kot zaposlovalec.

Skratka. Ne vem kako je mogoče, da se tega pred Olivijo - Hojko ni spomnil še nihče ali zakaj se vsega tega nismo naučili že v šoli.

In na koncu dobite tudi potrdilo, da ste se predavanja udeležili. Potem ga lahko nesete svojemu delodajalcu, da bo vedel, da se z vašimi pravicami ni za hecat. :)

Izjava tedna

2012-01-29T19:10:00.000+01:00

V soboto smo šli v Ljubljano. Najprej v Atlantis, malce pogreti premrzle kosti, nato pa Špeli voščiti za četrti rojstni dan. To seveda pomeni, da se je cel dan norelo. Najprej po toboganih stokrat gor in dol, nato se je Enej prelevil v pošast in je preganjal nedolžne deklice po hiši Jarčevih.

Okrog osmih smo se pripeli v avte in fanta sta seveda takoj mrknila. Ko smo prispeli domov se je Rene zbudil, Enej pa ne. Odložila sem ga v posteljo. Mu sezula čevlje, bundo in hlače, ko se je vmes malce predramil.

Pa pravi: "Mami, kdaj bom lohk spal? Sm prou utrujen."

Bratca

2012-01-28T09:00:00.000+01:00

Opazite podobnost?

Jabolčnik

2012-01-27T09:00:00.000+01:00

Pomlad je v zraku

2012-01-26T23:32:00.001+01:00

Škoda bi bilo biti doma.
Midva sva šla na pohod. V Staje. Sicer me vse boli, a bova še ponovila.

Fotodokaz. Fotka je obupna. Toliko o fotoaparatih s telefona.

Nakup leta. SODA

2012-01-24T12:44:00.002+01:00

Za prvo srečanje s sodo, se moram zahvaliti Zofiji, ki iz nje kuha pralni prašek.
In z namenom, da ga bom skuhala tudi jaz, sem jo tudi kupila.
Ker takrat nisem dobila tudi potrebnega mila, do praška še nisem prišla.
Jo pa uporabljam na precej drugih načinov in sem nad njeno uporabnostjo nadnavdušena.
Eko, poceni in učinkovita.

1. Odstranjevanje madežev iz oblek.
Poleti sem nek serviet grozno zamazala z čokoladnim sladoledom, ki se z mnogimi pranji ni odstranil niti malo. Nato sem serviet čez noč namočila v raztopini sode in vode in ga oprala v pralnem stroju. Ko sem pobirala iz sušilca, sem prebrskala vse, ker sem bila prepričana, da serviet, ki ga držim v roki ni isti kot sem ga dala prati. Popolnoma čist.

2. Odstranjevanje plesni iz fug.
Napravim raztopino iz sode in vode, zdrgnem fuge s krtačo, splaknem. Čisto.

3. Odstranjevanje vodnega kamna iz grelca za vodo.
Namočim, segrejem, pobrišem. Čisto.

4. Čiščenje mikrovalovke.
Napravim raztopino, segrejem, odstranim, pobrišem. Čisto.
Sumim, da deluje tudi v pečici, a ta še čaka na čiščenje.

5. Čiščenje zažgane posode. In to mislim črno zažgane, take, ki jo običajno drgnem dneve in dneve.
Namočim, segrejem, pustim še nekaj časa, podrgnem. Čisto.

6. Pomivanje tal.
Pri Ajaksih in Brefih splakovanje ni potrebno. Pri sodi pa je potrebno, ker odmoči toliko umazanije, da je potrebno še ene dvakrat ali trikrat splakniti, da se tla svetijo. Ne uporabljajte na lesu. Menda uničuje lak.

7. Pa še meni najljubši način uporabe. Osvežilec prostora.
Stekleno posodico do sredine napolnim s sodo. Vanjo nakapam nekaj kapljic najljubšega eteričnega olja (moja izbira je bergamotka) in postavim na polico. Stanovanje še tedne dolgo nežno in nevsiljivo diši po izbranem olju. Ko ne diši več, samo kapnem še dodatno kapljico ali dve in prešejkam. Jaz imam eno v dnevni in eno v kopalnici.

Zofija, hvala!
V zahvalo ti podarjam meni (trenutno) najljubšega Kreslina. :)

Jaz@fotošop

2012-01-23T10:00:00.000+01:00

David občasno fotografira za atelje Lapajne, ki ustvarja čudovite čipkaste izdelke.
Jaz pa občasno (enkrat. :)) nastopam kot fotomodel. Fotošop dela čudeže. ;)


Čipka Vanda Lapajne

Kar se mene tiče, so čipkasti uhani ena najboljših izbir za darilo. Jaz še čakam na svoje prve. Wink, wink...

Izjava tedna

2012-01-22T20:56:00.003+01:00

Ma Enej, ne šlati avta! A ne vidiš. de je čist umazan.

Ma se sam številke telovadim no.

Tu je pa sigrunu šihtn telefon..

2012-01-20T10:54:00.000+01:00

.. ka je taka žalastna muska. Mi je pred leti rekel Rafko, ko je slišal moj Bad Day, na telefonu.

Kar nekaj let me je k telefonu klical tale komadič. Ampak meni se ne zdi žalostna. Jaz jo razumem kot precej optimistično pesem. Si imela slab dan? So what! Bo pa jutri bolje. In nisem se je naveličala.

Vseeno pa sem zdaj z zamenjavo telefona zamenjala tudi muziko. Zdaj mi, ko me kličete, izpolnite to glasbeno željo.

Ampak ugotavljam, da bom, potem ko bom spet rabila budilko, to pesem raje nastavila za bujenje. Tako prijetna je, tako nežno se začne, čisto prava, da bo z njo vsak dan sončen. Pa še čas si bom lahko vzela, da jo bom poslušala. Ker zdaj se moram kmalu oglasiti.

Pa pokličite kej, pa pustite zvoniti, nič ne motite, verjetno samo musko poslušam. :)

Izjava tedna

2012-01-19T19:55:00.002+01:00

Enej je precej tekmovalnega tipa. In zato, če ga hočemo pripraviti do tega, da kaj naredi, je najlažje, da mu odmerimo čas, v katerem mora zadevo zaključiti. Tako mu ponavadi štejemo do pet (to delamo pribljižno vsakih 10 minut, ko je že spet brez copat), ali mu nastavimo uro na pet minut, npr. da se preobleče v pižamo.

Pred nekaj dnevi sva tako šla "staviti" on je rekel, da se lahko v dveh minutah preobleče v pižamo, jaz sem trdila da ne in da rabi vsaj tri minute. Preoblečen je bil v eni minuti.

Danes pa pride iz bane in nekaj sitnari, jaz sitnarim nazaj. Nazadnje spet znorim in mu vsa sitna nastavim uro na pet minut, da se obleče.

Pa pravi: "Ja, mami. Zakaj si mi pa pit minut naštimala. Se se lohk v eni minut abličem."
In sem skrajšala čas. In se je.

Šal neskončnih sonc

2012-01-18T10:42:00.001+01:00

Kako poetično sem razpoložena danes. :)
To je zato, ker sem včeraj končno zaključila tale moj neskončni šal s sončki, v barvi sonca. Kako ne bom.

Šal mi je pridelal kar nekaj sivih las. Najprej sem rabila cel teden, da sem našla pravo kombinacijo med volno in kvačko. Na koncu sem uporabila dvojno OSCAR volno in kvačko debeline 10mm. Volna bi lahko bila malenkost tanjša, saj je šal tako precej težek in masiven. Ampak meni je všeč. Zanj sem porabila 4 klobčiče in pol.

Če bi si pošteno plačala ure, ki se jih vložila vanj, bi bil to verjetno moj najdražji kos garderobe, ali pa takoj za puhavko. :) No večina časa je šla v iskanje prave kombinacije. Ko sem enkrat ugotovila to, je bil šal končan v treh poznih večerih.

Delala sem ga po teh navodilih za šal, ki sem ga seveda našla na Pinterestu.

Telefon

2012-01-17T21:13:00.000+01:00

Nisem vam še povedala, kako se je končala moja zgodba z izgubljenim telefonom.

Iiii, tipično. :) Našla sem ga - doma. Ampak šele potem, ko so mi v službi že preklicali kartico in naročili novega. Razen zadrege, se je tako zame končalo na najboljši možen način. Dobila sem nov telefon, takega seksi, ženskega, belo zlatega. Pa še telefonske in fotke s tastarega niso šle rakom žvižgat. Kaj češ lepšega.

Kape, kape, kape..

2012-01-17T10:29:00.000+01:00

Dve novi kapi.

Z Zofijo sva se uprili temu, da nisva bili nikjer izžrebani in sva se kar dogovorili za izmenjavo.
Tako je nastala tale kapica za Zofijino Pikico.

Potem je bil pa končno čas, da tudi jaz dobim eno kapo. Skvačkala sem jo iz raznobarvnega klobčiča in mi zato barve niso povsem všeč. Mi je pa všeč kroj. Kapo sem v zadnjih dveh vrstah nekoliko "not vzela", da se lepše prilega glavi in se ne vrti toliko. Predvsem lepo poudari moj planiški nos. :)

Nameravala sem objaviti še fotko rožice na moji kapi, a sem dobila opozorilo od gospoda Bloggerja, da sem dosegla maksimalno količino fotografij. No fajn... kaj pa zdaj?

Izjava tedna

2012-01-16T09:00:00.000+01:00

Enej.. kuk je ura?

Enajst čez štir.

Kahlica je zakon

2012-01-15T20:29:00.001+01:00

Z njeno pomočjo skoraj v celoti odpade tisti najbolj bljaki del starševstva.
Rene je pa oh in sploh priden kar se tega tiče.

Midva

2012-01-14T17:53:00.000+01:00

Danes sva postala polnoletna.

Še dobro, da sva se začela držati za roke še pred digitalno dobo. Da ne bi komu padlo na pamet, da bi objavil kako fotko od takrat. :)

Pol ure ...

2012-01-11T14:56:00.001+01:00

... je čas, ki ga Enej potrebuje, da si v vrtcu obuje oba čevlja, obleče bundo in si ovije šal okoli vratu.

Če je pa toliko motečih dejavnikov.

Old news

2012-01-09T22:46:00.000+01:00

Še zadnjič se vračam v leto 2011
Kratek sprehod čez leto skozi zbirko fotografij, ki so se med letom izmuznile.

Januar

Na Vojskem

Fara

Februar

Zaledenelo Kočevsko jezero

Grrrrr

Njoki

Marec

Realistična gasilska vaja 500 let po uničujočem potresu v Idriji

April

Enej pere avto

Osliček

Sredi dneva smo na bližnjem travniku videli srni, ki sta se lovili.

Na avtovlaku

Maj

Rene je vse večji in jaz z njim

Kolesar

Pikado

Družinski piknik v Beli

Fotka leta

Družinski piknik v Beli

Junij

Družinski maraton Franja

Enej v trenutku ko je izvedel, da je dobil bratca

Ponosni bratec

Prvi sprehod

Teta Daša

Crkljanje pred spanjem

Julij

Rene in Enej z Nono in Nonom

Žur

Dinozavrska faza

Na Kluk

Avgust

Utrujeni

September

Objemček

Oktober

Na tečaju masaže

November

Avtopark

Dojenje med maratonom

Mami, fajn laufaj

Pri frizerju

Enej čisti vetrobransko steklo

Home sweet home

Nogice

Jaz

Zabava

Sovica

Draco spin

Prababica

Dobra voda

Baaa

December

Iz kozarca je najboljša

Ti pokažem kako se to igra

Pri Volku

Fotka leta #2

Hi konjiček

Prvo skupno plavanje

Kvačkali smo

Urban in Enej med igro

Urban in Enej trenutek kasneje

Puzle za odrasle. Tri dni smo se trudili, ni uspelo.

Še zadnja pred novim letom

Kopalec

2012-01-08T12:00:00.000+01:00

Kdo bi si pred par meseci mislil, da bo naš Rene, tista mala piskalca, ki je vpila že po minuti ali dveh namakanja, v kratkem delala take valove.

Ko se nama je zdelo, da se je naveličal kopanja sva ga odstranila iz njegovega varnega sedežka v katerem se je namakal. Samo še za malo splakniti sva ga dala na trebušček kar v bano. Se je žur pa šele začel. Kako je to brcalo in mahalo naokoli. Cela kopalnica je bila mokra. Vse z enimi prostimi, varnimi rokami povsem v bližini, da ne bo kdo socialne klical slučajno.

Ja, zdaj pa res moramo najti kak fajn vikend paket za toplice. Nujno.

Telefon

2012-01-07T23:10:00.000+01:00

No pa je šel... že dva dni ga iščem doma in pri naših. Pa ga ni. Očitno sem ga izgubila nekje med tu in tam. Dokler ne pridem do novega me dobite na e-pošti.

Malo tu, malo tam.. ostaneš sam. :)

Statistika, Rene 6 mesecev

2012-01-04T20:17:00.004+01:00

Danes je imel Rene posvetovalnico.
Izmerili so ga, stehtali, pregledali urin in še tretjič pičili.

Teža je 9170 g, dolžina 71,5, urin bp, pik je prenesel bp. Le spal je celo popoldne.

Očitno smo jih podobno futrali. Tudi Enej je imel podobne mere.

Kapici

2012-01-03T23:24:00.000+01:00

Traktor za Juliana

Rožica za Kajo

Moji pubi

2012-01-03T23:19:00.001+01:00

Natakar, še eno rundo prosim. Prav tako, kot je bila ta.

2011-12-31T15:46:00.000+01:00

Pa naj mi bog, energije vesolja ali kdor koli je že odgovoren za naša življenja ne zameri, da o njem govorim kot o natakarju.

Letošnje leto nam je bilo res naklonjeno.

Bili smo zdravi, dobili smo Reneja, imeli smo se radi (ampak ker nas je več, je to veliko več ljubezni).
Položnice smo plačevali pravočasno, avto se nam je samo enkrat pokvaril, pa še tisto točno pred delavnico. Veliko smo se družili, veliko igrali, veliko šporatali, malce premalo dopustovali, dežnika skoraj da nismo rabili, smejali smo se, razbijali krožnike (a ne naše), razbijali kozarce (naše), spoznavali smo nove ljudi. Jokali le ob nesrečah drugih. Našli smo košček raja na zemlji, ki bo kmalu naš (če bo le šlo vse po sreči).

Ja, kar še eno tako bi! Zase, za nas in za vas. Za vse! Srečno in zdravo 2012 vam želimo!

Pa lepo praznovanje danes. Jaz bom plesala. Pa čeprav v copatih in čisto potiho.

Moja domača darila

2011-12-28T21:04:00.001+01:00

Takole izgledajo moja domača darila. Bolj natančno, tako je izgledala prva runda mandljev. Po tisti sem spražila še dve dvojni rundi. Pri tej prvi sem dala premalo vanilije in cimeta, ker sem z vanilinim ekstraktom delala prvič in nisem vedela kako močan je, cimeta pa se mi je tudi zdelo preveč. Pa so bili nekoliko medli. naslednjih rundah sem se recepta držala točno in mandlji so bili nadodlični. Kar se mene tiče, recept leta. Mmmm-mmm. Zdaj sem v naši sadje-zelenjavi trgovinici že izpraznila zaloge in v zadnji rundi sem pražila že lešnike in oluščene mandlje. Pa niso tako popolni.

Moje darilo tistim bolj oddaljenim bralcem, ki mandljev ne boste dobili, je recept zanje. Klik.

Drugi del darilca pa so pikantni praženi arašidi. Tu pa imam težave s sestavinami. Sicer so odlični, a nikakor nočejo biti dovolj pikantni. Še bom poskušala. Recept za te: Klik.

Enej, najboljši veliki brat

2011-12-26T14:45:00.002+01:00

In sovico dobi...

2011-12-24T21:40:00.000+01:00

Nežka, čestitam! Ostalo na mailu.

Srečen in miren Božič vsem!

Pol leta

2011-12-23T11:10:00.000+01:00

Še ena tistih objav, ko ne morem verjeti, kako čas beži.

Danes je že pol leta odkar smo prvič pocrkljali našega Reneja. Malega šrtukelčka, ki je samo jedel in spal. Zdaj je pa že cel fantek, tak, ki ga zanimajo avtomobilčki in telefoni, ki se nadvse zabava, ko okoli njega skače njegov starejši bratec, in z največjim navdušenjem opazuje sebe v ogledalu.

V nasprotju z Enejem, ki je pogosto zaspal kar v dnevni sobi na svoji igralni podlogi, rabi Rene svoj mir in red. Spi samo v avtu, vozičku in v postelji. Če zvečer ob osmih še ni v postelji začne od utrujenosti vpiti in jokati, kot bi ga zvijali najhujši krči. Če ob osmih spi, spi najprej do polnoči - enih, ko zahteva malico in potem do jutra. Zjutraj vstajava med osmo in deveto.

Prav tako kot Enej, je tudi Rene en velik pocrton, ki svet najraje opazuje iz varnega naročja svojih staršev. In včasih ko naj bi spal, ga vidim, kako me opazuje. Ko vidi, da ga gledam, mirno zapre oči in zaspi.

Z njegovim zdravjem nimamo skrbi. Še največ skrbi nam je napravil takoj v porodnišnici, ko je z zlatenico podaljšal naše bivanje tam in s svojimi ušeski, ki se niso in niso hotela odzivati na slušni test. Desno smo na koncu le stestirali in je bp., levega pa bomo morali testirati še enkrat januarja. Ampak prepričana sem, da je vse ok. tudi s tem.

In ker je zdrav in, do pred kratkim, ko je začel jesti kašice, izključno dojen, je tudi velik in težek. Koliko točno bomo izvedeli po novem letu. Za zdaj vam lahko samo povem, da so mu oblačila, ki so namenjena za otroke od 6-9 mesecev, povečini že premajhna.

S to dudo mi je tako simpatičen. Spominja me na Maggie Simpson.

Še ena kapa

2011-12-22T12:20:00.000+01:00

Tokrat z avtom, da paše zraven kombinezona.

Tokrat je šlo hitreje in lažje, pa še volna je bila debelejša in je tudi toplejša kapa.

Mogoče mi je ta še bolj všeč kot tista s sovico. Predvsem zaradi barv.

Je pa revež poziral kar v postelji, saj ga malce kuha vročina. Upam, da so samo zobki ali kaj podobnega kratkotrajnega in da bova samo današnji sončni dan preživela za štirimi stenami.

Smrekica

2011-12-22T10:48:00.000+01:00

Letos je čast za postavljanje novoletne jelke pripadla Eneju.
Bravo Enej, smrekica je čudovita!

Obesil je še plastične kite. Pomagal si je kar s salotejpom. :)

Izjava tedna

2011-12-19T21:33:00.003+01:00

Prej me je ati prou prestrašu.
Tuk je biu velk, da neba.
Ne, se ne. Tuk je biu velk kat je.

Poslastici dneva

2011-12-19T21:32:00.003+01:00

Štraube ali krhki flancati, iz rumenjakov, in Pavlova torta/španski vetrci wannabe, iz beljakov.

Enejev prvi nastop

2011-12-19T08:52:00.001+01:00

Tale posnetek spada malce tudi v kategorijo videosmešnic. :)

Izjava tedna

2011-12-16T16:26:00.001+01:00

Če murm jest pit (peti), murm zla velik ist.
Sam tuk velik pa spit ne. Murm sam pica, gobic pa ne.

Domača darila in sovica giveaway

2011-12-16T08:57:00.000+01:00

Vsako leto bolj očitno postaja, kako zelo smo padli pod vpliv kapitalizma.

Darila dajemo za vsak drekec pekec. Ko gremo na obisk, za praznike, za rojstne dneve, novoletna darila dobimo na vsakem vogalu, vse firme nam podarjajo nekaj kar ne potrebujemo. Potiskane majice, obeske za ključe, kulije, pa še kakšno večjo neumnost za zraven.

Ko smo bili majhni smo dobili nogavice, mandolad in suhe fige za Miklavža in eno darilo za Dedka Mraza in za rojstni dan. In tistih daril se še zdaj spomnim. Za novo leto je Dedek Mraz vsej družini prinesel enkrat Tombolo, pa Unicefove sestavljanke, pa Monopoly. Pa Kinder jajčke pri teti Zori. Pa knjige, ki jih še zdaj prebiram.

Kar se novoletnih daril tiče, smo se s prijatelji že pred leti dogovorili, da gremo raje skupaj v gledališče in na večerjo. Otrokom pa smo darila še vedno kupovali.

Letos, pa napovedujem konec tudi temu običaju. Našim otrokom bo Dedek Mraz prinesel eno darilo, tako kvalitetno, ki bo zdržalo nekaj let, tako, ki si ga resnično želi(jo). In to bo to. Starati, staremame, none, nonoti, strički, tetice, prijatelji.. vzdržite se daril. Razen... če jih boste izdelali sami. Sprejemamo domače klobase, marmelado, fotografije, ki ste jih sami posneli, čestitke, ki ste jih sami naredili, piškote, ki ste jih spekli, ipd. In taka darila bomo podarjali tudi mi.

Prav nič vam naj ne bo nerodno, če pridete praznih rok. Še najbolj pa vas prosim, da se vzdržite sladkarij.

V tem duhu sem pripravila tudi darilce za bralce svojega bloga. Nakvačkala sem to simpatično Zelenooko. Sovico vam podarjam prazno, a gumbek za kljunček je dejansko gumbek, ki razkrije sovina "usta". Skoznje lahko :a). sovico natlačite s starimi majicami, ki vam že dolgo ležijo v omari, in jo uporabite samo za okras, b). vanjo lahko pospravite robčke, da jih imate vedno pri roki, c). lahko jo napolnite z vrečko pirinih semen ali češnjevih pečk, ki jih lahko segrejete ali ohladite in jo uporabljate kot termofor, ali d). drugo.

Če jo želite, se pofočkajte v komentarjih. Med vsemi, ki boste izrazili željo po njej, bom v soboto 24 decembra, na Božični večer izžrebala srečnega dobitnika.

Še ena sovica

2011-12-15T15:51:00.001+01:00

Zaenkrat še kar vztrajam pri kvačkanju.
Tutorial za to sovico se je našel na Pinterestu, ki je poln zanimivih idej za spretne roke. Kar dobro je uspela. Ane?

Tako

Ali tako

Dragi dedek mraz

2011-12-14T20:59:00.001+01:00

Prosim prinesi mi outo. Če ga sploh imaš.

Pri risanju je pomagal stric Tine.

Že zdaj me je strah kako bo ko bo Enej v šoli. Da se je spravil k risanju sva rabila dva dni prepričevanja. Pa že dva meseca govori o tej stezi za avte, že dva meseca se, bolj ali manj uspešno, izogiba kaznim in zbira pike in nasploh ne počne (pre)velikih neumnosti. In da sem mu zadevo predstavila tako, da če ne bo narisal, Dedek ne bo prinesel nič, ker ne bo vedel česa si želi.

Jabolko ne pade daleč od drevesa pravijo. :)

Utrujeni

2011-12-12T20:30:00.000+01:00

V soboto smo bili povabljeni k Pegamu na rojstni dan. Ob 16ih.
Ob 16. 45 nas pokliče njegov ati, kdaj pridemo. In nas zbudi. Vse štiri.
Potem smo šli in je bilo super. Mama Katarina vedno poskrbi za vse detajle. Torta in Cupcakesi so bili odlični kot vedno.

V nedeljo smo se najprej vsi namočili, nato pa so poklicali Mohoriči in smo dobili še vabilo v bazen.
Enej je skočil v vodo in čez dve uri smo ga komaj zvleki ven. Še celo Rene se je počasi navadil na hladnejšo vodo kot je je vajen običajno in se dodobra, po žabje, nabrcal.

Minuto po tem ko smo se usedli v avto sta že smrčala in nato spala do jutra.

Miza za štiri

2011-12-11T21:19:00.001+01:00

Plan je bil, da čakamo do njegovega šestega meseca in bo dobil prvo jed na žlico za novo leto.

Ampak zadnje dni je kazal izredno veliko zanimanje za hrano. Vsak dan je skoraj cel zlezel v krožnik, ko smo mi jedli. Včeraj sem iz njegove roke brisala evrokrem, danes sem iz njegovega primeža komaj rešila, že malce pohabljene, makarone.

Potem smo mu pa kar na hitro pripravili malo korenjčka.

Mu je bilo všeč? Presodite sami.

5 oktober 2007

2011-12-10T12:38:00.001+01:00

Takrat sem začela pisati tale blog. Takrat je bil Enej točno toliko star, kot je zdaj star Rene.
In tako ju bomo zdaj lažje primerjali. Pa ne da tekmujeta, da ne bo pomote.

In ko sem malce pokukala naprej, sem ugotovila, da sem bila pri šestih mesecih, torej čez dva tedna, že na svojih prednosečniških kilah. Zdaj imam še štiri plusa, s tem da sem se prvič bolj zredila med nosečnostjo. Bah.

Pa še novost. Rene se je včeraj prvič obrnil s hrbta na trebuh. Enej je to storil že pri štirih mesecih.

Enej pa se je odločil, da ne bomo imeli samo Vijolo, še eno Mici bomo imeli. Da bomo tri punce in trije fantje. Bomo videli, bomo videli. :)

Sreča

2011-12-10T12:23:00.001+01:00

Včeraj sem imela veliko srečo, čeprav se mi takrat ni zdelo tako. Ampak vse bi se lahko končalo drugače.

Ko sem šla v Ljubljano, je, malo naprej od cestninske postaje Log, tik pred mano začelo zanašati avto. Najprej proti odstavnemu pasu, nato nazaj na cesto, ga tam enkrat zavrtelo, nato pa ga je odneslo v jarek ob avtocesti, kjer je pristal na strehi. Tudi njemu ni bilo nič. Ampak, če bi vozila tik za njim, ali če bi ga prehitevala, bi treščila skupaj.

Nato sem šla parkirat pred Fakulteto za zdravstvo. Ker je bilo vse zasedeno sem obračala in zapeljala ne en pločnik, ki ga nisem videla. In z enim kolesom že čez pločnik. Z drugim kolesom sem že skoraj obvisela v zraku. Še centimeter ali dva bi zapeljala nazaj in bi nasedla. Hitro sem našla štiri prijazne fante, da so mi porinili avto nazaj na pločnik.

Nato sem se ustavila pri Zofiji in jo za las ujela, preden je morala od doma.

Ker imam že toliko sreče, upam tudi na srečo pri žrebu. Riba podarja bodi, ki bi bil ravno pravšnji za Reneja. Držte pesti. :)

Zdaj pa ja...

2011-12-08T13:42:00.001+01:00

zdaj bom pa lahko kaj naredila, tudi ko fante ne spi. Bova v družbi. :)

Škatla

2011-12-07T10:30:00.001+01:00

Najboljše igrače so zastonj ali pa zelo poceni.

Rezultati

2011-12-06T12:30:00.001+01:00

Evo, volitve so mimo.
Končni rezultat pa, po moje, porazen. Verjetno najslabši možni izzid od vseh slabih, ki so bili realno dosegljivi. Bah.

Kar pa se tiče naše stranke, rezultati tudi niso najboljši. Ampak ob vsej medijski blokadi in mišlenju volilcev v stilu "ni važno kdo, samo da ne bo Janša", ali strogo za Janša, bi bilo bolje težko. Se mi zdi pa nedopustno, da smo v teh časih, ko nam postaja prek...to jasno, kako pomembna je ekološka usmerjenost, še vedno ni zelene stranke v vladi. Ampak hej, tako smo volili.

Kar pa se mene osebno tiče, se mi zdi 0,86 % glasov v našem volilnem okraju, pa naj se sliši še tako malo, ogromno. Izračunala sem, da to pomeni približno 750 glasov. In glede na to, da sem imela obljubljenih le šes, sem se bala, da bo pri tem tudi ostalo.

Tako, da se na tem mestu zahvaljujem vsem, ki ste dali svoj glas zame. Žal pa bom takoj tudi, tako kot se v politiki spodobi, prelomila predvolilno obljubo. Torej, dragi moji, toliko čokoladic pa res nimam (več). Bom pa kaj spekla. :)

Živalce

2011-12-04T21:29:00.001+01:00

Moja sovja družinica je dobila novega člana. Broški, izpod rok Sovice Oke in torbici, izpod rok Ribe, se je pridružila mala črna sovica, ki sem jo nakvačkala sama. Malce je še "čuglesta" ampak naslednja bo lepša. In glede na to, da pet ur pred zadnjim šivom nisem znala nakvačkati niti osnovnega vozla, sem nanjo zelo ponosna.

Popoldne pa sva z Enejm spekla še polnozrnato družinico ježkov. Na fotografiji se sicer ne vidijo najbolje, a so nama odlično uspeli. Žal so mnogi med njimi že odšli k svojim novim prijateljem rakom, žvižgat jim. :)

Dojenčki brez plenic

2011-12-02T11:46:00.001+01:00

Pred časom sem na internetu slučajno zasledila blog (ki ga zdaj ne najdem več) in nekaj člankov o tem, da imajo tudi dojenčki nadzor nad izločanjem. A ker jih takoj ob rojstvu oblečemo v plenice, počasi na to pozabijo.

Ker nič ne verjamem na besedo in se moram o vsem prepričati sama, sem poskusila. Ko se Rene zjutraj zbudi, ga dvignem in ga v sedečem položaju držim nad kahljico. In mišek mali se takoj, res, takoj, pokaka in polula. To ponovim še vsakič ko ga preoblečem.

Zdaj to metodo prakticiramo že več kot mesec dni in se res zelo, zelo redko, še pokaka v plenice.

Poskusila sem ga zavijati v bombažne plenice, da bi s tem ugotovila kakšen je njegov "vzorec" lulanja, a sem hitro obupala. Lula pa veliko prepogosto, da bi se ukvarjala s tem. Če bi hotela ujeti lulanje, bi morala biti nenehno na preži, da bi ugotovila kdaj to počne. Tako smo ostali samo pri kakanju. Ampak je super. Porabimo bistveno manj pleničk kot smo jih prej.

Baje je čas za navajanje, na to metodo, nekje do 6 meseca. Potem pa se navadijo nadzor ignorirati.

Haruki Murakami: O čem govorim, ko govorim o teku

2011-12-01T08:00:00.000+01:00

Knjigo sem prebrala že pred časom, a sem si morala vzeti čas, preden sem jo dala na blog.

Zdela se mi je tako navadna. Pa sem razmišljala zakaj.

Ugotovila sem, da verjetno zato, ker se tako kot je napisana, počutim tudi jaz medtem ko tečem.
Po glavi se mi pletejo nepovezane zgodbice. Razmišljam o tem kaj je, kaj je bilo, kaj bi lahko bilo, včasih se vmes malce izgubim in se zavem sama sebe šele čez nekaj časa, že povsem na drugem kraju.

Lepo je, ko te nekdo tako povabi v svojo glavo, ko ti razkrije svoja razmišljanja, vzgibe in navade.

In res je, kot je zapisano v spremni besedi. Bralcu preostaneta le dve možnosti: da obuje tekaške copate in se poda v dir ali pa navdihnjeno po zahtevni preizkušnji telesa - napiše svojo zgodbo. Jaz bi izbrala prvo. A ponavadi sem potem zaprla luč in sladko zaspala. Bi jo morala prebrati še enkrat spomladi, za malo motivacije.

Daj - dam

2011-11-29T22:50:00.001+01:00

Čokolado za vaš glas. :)

Izjava tedna

2011-11-29T09:31:00.001+01:00

A bama jutr, ka se bama zbudil.
Ka bo najprej tama, pol pa sunčk, paklical Maksa pa Erika, de bi še enkrat spala pr nas.
De bi ti pol pakazala kira igrca bi jest...

Aha, aha.. pol pa ja. :)

Tako je bilo nazadnje ko sta prespala pri nas.
Dopoldne sem jih še nekako zvlekla malo v hrib. Popoldne pa so preživeli vsak na svojem računalniku ali PSP-ju in/ali podobnih zadevah.

Produktivno

2011-11-28T21:25:00.001+01:00

Reneju že cel dan teče iz noska. Sesalcu ni nič jasno, prej ga tri mesece nismo rabili, danes ga pa če cel dan prosimo za usluge. Rene ni navdušen, vendar si ne predstavljam kaj bi bilo brez sesalčkov. Verjetno vneta ušesa.

Drugače je bil pa dan lep in produktiven. Enej je šprical vrtec, da smo se malce pocrkljali in smo lahko šli raje skupaj na Meline na sprehod. Tako toplo je bilo, da smo bunde pustili kar pred enim od blokov in smo jih pobrali nazaj grede. Ob prihodu nazaj je bil Enej že tako lačen, da je prosil za kosilo, kar se že dolgo ni zgodilo. Običajno se moramo le pregovarjati, da vsaj kaj poje.

David sicer še vedo leži, a je že precej bolje in se je danes lahko celo z Renejem toliko ukvarjal, da sem se jaz lahko malo Eneju posvetila.

Z mulčkom sva spekla kruh in to tako kot je treba. Zanj sva si vzela cel dan. Dvakrat sva ga pustila vzhajati in ga nato premesila in vsak po svoje oblikovala. Enej je naredil žemljice jaz pa focaccio. Tako mehkih žemljic še nisem naredila in to navkljub temu, da so večinoma iz polnozrnate pirine moke. Focaccia je izginila v vakuumu.

Vpisala sem se na fitnes, v sredo grem na uvodno uro. Eneja sem vpisala k zobozdravniku, pa še avto sem peljala na servis. In popravilo je bilo bistveno cenejše kot smo predvidevali.

Še Enejevo večerno sitnarjenje me ni spravilo iz tira. Eden od naju ga mora vsak večer pospremiti v posteljo in prebrati pravljico. Nato mu mora dati lupčka še drugi. Nato se pa začne zavlačevanje. Ni da ni, žejen, lačen, trebuh boli, posteljo poravnat, vrata odpret, vrata zapret... rešitve še nismo našli.

Ja, fajn je bilo.

Vikend

2011-11-27T22:56:00.001+01:00

Tale vikend je bil pa izredno naporen.

Dragi je zbolel in že tri dni leži in pije čaj.

Enej je bil na srečo najprej z Nono in Nonom na Blegošu, nato še pri Staratu in Starimami čez noč. Z njim gre le po luftu in sem utrujene že ko ga gledam. Plavalni tečaj smo zaključili, zdaj pa mu energija skozi ušesa brizga. Bo treba najti neko novo aktivnost. Izbral si je ples.

Jaz sem imela danes prvo radijsko soočenje. Včeraj sem se pozno pripravljala, danes zgodaj vstala. Soočenje je bilo tako tako. Popolna začetnica nasproti starim mačkom. Kaj hudo pametnega nisem pogruntala, novega "Šou mast gou" pa mislim, da tudi ne. Vsaj prikazala sem se. Kar štirje so manjkali. Le zadnjo rundo sem zviznila. Rene je bil že lačen.

Popoldne smo šli s fanti voščiti še mali Avici, ki je iz krepkega dojenčka, kar naenkrat zrasla v pravo mično gospodično.

Zdajle pa še Renejči slabo spi, ker mu teče iz noska. Noč bo verjetno pestra.

Jutri se pa res vpišem na fitnes. Mi manjka urica, ki sem jo prej namenila teku. In hujšati začnem. Sem se kar navadila na pozno večerjo in se ob tem prav nič dobro ne počutim. Oblečem lahko pa samo ene kavbojke. In prav nič novega si ne kupim. Zanalašč. Ko se jih bom dovolj naveličala, bom že shujšala.

Šibam spat.

Evropski teden zmanjševanja odpadkov

2011-11-24T09:30:00.001+01:00

Ata me je opozoril, da je ta teden, teden med 19. in 27. novembrom, Evropski teden zmanjševanja
odpadkov (ETZO). V tem tednu želimo EU izpostaviti najnovejša načela ravnanja z odpadki preprečevanje nastajanja odpadkov ter gledanje na odpadke kot na surovine, ki jih je
mogoče ponovno uporabiti.

Količino odpadkov lahko zmanjšamo s preprostimi ukrepi, ki jih lahko izvajamo v vsakdanjem življenju.
- ne nakupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo ali imajo kratko življenjsko dobo, (dobra finta glede (ne)nakupovanja stvari. Ko si nekaj zaželite, si to napišite na listek in počakajte 14 dni. Če si jo po tem času še vedno želite, jo kupite. V večini primerov, boste gotovo že pozabili, kaj ste si tako želeli).
- da ne menjamo oziroma mečemo staran aparatur zgolj zato, ker bi radi imeli druge,
- če že tiskamo, tiskamo vedno obojestransko,
- za nakupe uporabljamo vrečke ali košare za večkratno uporabo,
- hrano nakupujemo v takšnih količinah, da ne postane odpadek,
- v čim večji možni meri uporabljamo javna prevozna sredstva,
- pijemo vodo iz pipe in ne iz plastenk,
- ko kupujemo oblačila, kupujmo v glavnem kvalitetne klasične modele, ki jih bomo lahko nosil dolgo,
- ne kupujmo stvari, ki so prekomerno zapakirane (npr. za korenje ni nobene potrebe, da je v plastični košarici),
- kuhajmo "from scratch" torej, iz osnovnih živil. Že pripravljena živila so bistveno bolj zapakirana kot osnovna.

Predvsem pa se moramo zavedati, da ločeno zbiranje odpadkov ni več samo stvar nekaterih osveščenih, ampak je to postal nujen in koristen način življenja vseh nas.

Na spodnji povezavi priporočam ogled simpatičnega reklamnega spota: http://vimeo.com/21009546

Gorenjska

2011-11-23T18:26:00.001+01:00

Danes zjutraj sva se z Renejem navsezgodaj odpravila na Gorenjsko, na najino čisto prvo tiskovno konferenco. PR izjava, je celo takšna, kot da sem kaj pametnega povedala. Rene je bil pa itak zvezda. :)

Ker sva bila že na tistih koncih, sva pobarala še najini virtualni prijateljici, če imata čas za kavico. Nežika ga ni imela, Olivija pa naju je povabila v svoj topel domek na kavico. Tako se je blog spet izkazal za pozitivno izkušnjo, saj sem danes še eni prijateljici črtala predznak virtualna. In v živo je ravno tako prijetna kot preko ekrana. Komaj sem se odtrgala s stola. :)

Olivija, hvala. Vesela sem, da sem te spoznala.

Fotka tedna

2011-11-22T10:27:00.001+01:00

Ha? Mami pojma nimam kaj govoriš.

Ne vem kaj mi je v zadnjem času. Čisto brez besed sem. So pa zato fotke boljše. :)

Zajtrk

2011-11-22T08:49:00.001+01:00

Koruzni kruh, kajmak, kozji sir, rukola in češnjevi paradižniki. In veste kaj sem naredila potem, ko sem ga pojedla?

IIiiiiii, še en tak sendvič. :)

Ustvarjam

2011-11-21T08:51:00.001+01:00

Odkar sem našla Pinterest, ves čas nekaj ustvarjam.

Še posebej sem se navdušila nad fotkami na platnu.

Tako se tudi sama nabavila vse potrebno. Platno, belo akrilno barvo in naprintano fotko. Izbrala in priredila sem to fotko mojih fantičkov.

Iz barvne sem naredila črno-belo fotko.

Nato sem jo natisnila in izrezala obraza.

Platno sem prebarvala z belo akrilno barvo.


In, z natisnjeno stranjo navzdol, položila na mokro platno in pogladila.

Ko je platno suho, papir namočiš z vodo in z blazinicami prstov zdrsaš papir s platna. Jaz sem ga (verjetno) preveč zmočila in zato sem odstranila tudi del Enejevega očesa. Slučajno sem imela tudi črn filc, ker sem nameravala izrezati, letos tako popularne, brkice. Nato se mi je utrnila ideja in izrezala sem še gusarsko prevezo za Eneja.

Nastalo je to. In kar ne morem se je nagledati. Vsakič ko ju vidim, me spravita v smeh.

Tekaški dnevnik

2011-11-21T08:48:00.001+01:00

Po maratonu, je tekaški dnevnik bolj neobstoječ. Približno enkrat tedensko šibam na Rake na umirjenih 5, to je pa to. Ampak ta teden se pa res vpišem na fitnes. Skupaj z mamo. Izmenično bova vsaka eno dopoldne telovadili in en dan sprehajali Reneja.

Buu

2011-11-18T07:36:00.001+01:00

Mami ne me več fotkat, raje me pockljaj.

Afnagunc

2011-11-15T17:33:00.001+01:00

Varnost v avtomobilu

2011-11-13T10:26:00.001+01:00

Ko sem iskala informacije o otroških avtosedežih, sem naletela na zanimivo informacijo.

Otroški avtosedež lahko pripenmo tudi na sprednji sedež. Le povsem nazaj ga moramo pomakniti, da ni otrok preblizu airbaga.

Včasih pride prav, da lahko pelješ še otroke od prijateljic k plavanju. :) Če pa je zadnja klop prosta ga bom jaz sicer še vedno raje vozila zadaj.

Volitve 2011

2011-11-12T22:24:00.001+01:00

Povabilo je prišlo dokaj pozno in nepričakovano in privolila sem, prej kot sem uspela v redu razmisliti kaj počnem.
Potem sem rabila kar cel teden, da sem premlela zadeve in se navadila na novo vlogo.

Zdaj pa sem pripravljena, da vam javno oznanim. Od besed prehajam k dejanjem.

Kandidiram. Stranka mladih - zeleni Evrope.

Za kaj se bom zavzemala, vam je stalnim bralcem mojega bloga verjetno jasno.
Čisto, varno in zdravo okolje za nas in naše otroke. Seveda ne samo z vidika ekologije. Poskrbeti moramo za celoten klobčič v katerega je zavito naše življenje.

Pomagajte mi, da ponesem glas mladih, mladih družin in naših otrok do tistih, ki so za to odgovorni. Prevzemimo odgovornost za prihodnost.

Že vnaprej hvala za vaš glas.

Samovšečnež

2011-11-11T15:42:00.001+01:00

Menda smo ljudje in delfini edini, ki se v ogledalu prepoznamo.

Jesenske barve

2011-11-11T15:33:00.001+01:00

Šmarnice, te jesenske rože, zvok žage pod oknom, jutranji pohod na Kovačev rovt, zvok žiletke na strnišču in vonj po brivski peni.
Prijeten spomin na mojega starega ata.

Iz Anglije

2011-11-09T10:52:00.001+01:00

Ja, take smo mamice, da si želimo le najlepše za naše otročke. In ponavadi je najlepše tudi najdražje.
Ampak glej ga zlomka, če pogledaš malo po netu pa najlepše ni več najdražje. Le v naših trgovinah takole našponajo cene. Recimo, če primerjaš angleške cene na Nextu.uk ali pa na Next.eu je cena ravno enkrat višja v Evropi. Enako je z Mothercare, ki je meni še posebej všeč. Pa še vedno imajo kake fine popuste, ki jih pri nas ni.

No, in ko sem iskala koga, ki bi šel v Anglijo in mi kaj lepega prinesel, sem izvedela za stran, IzAnglije.com. Brezplačno se prijaviš in oni ti dajo angleški poštni naslov, kamor potem lahko naročiš iz trgovin, ki ne pošiljajo v Slovenijo. (Nexta se sicer ne da, ker pošiljajo samo na domače naslove, na naslove podjetij pa ne.) Potem pa oni pošljejo naprej.

Sicer res traja nekaj dalj in je nekaj dodatnih stroškov s poštnino, ampak če se združi nekaj mamic, pride zadeva zelo poceni.

Če vam tudi vam pride prav ...

Učoškan

2011-11-08T08:36:00.001+01:00

Včasih Reneja v postelji prav težko najdemo, saj se najbolje počuti, ko je takole obložen z vseh strani.
Ko je fino utrujen, ga samo obložimo z blazinami, dudo v usta, glavo zakoplje v eno od blazin in spi.

Včeraj je dobil drugo pikico. Še dobro, da imamo Moniko, ker jaz sem, kot se mi rado primeri, spet zašuštrala datume. Ah ...

Aja ... Stane ... vse naj naj. :)

Prefriganec

2011-11-08T08:13:00.003+01:00

Poberem včeraj Eneja v vrtcu in ga kar direkt napokam v avto, da greva na plavanje.
Pa mi že takoj potoži da je lačen.
Ok, malo čudno se mi je sicer zdelo, saj so komaj dobro pojedli malico. Ampak ok, če je fant lačen, je lačen. Tak res ne more plavati. Pa še za dve uri sva se dogovorila (beri sem ga podkupila z njegovimi najljubšimi bomboni), da nadoknadiva nekaj malega od zamujenih ur, ko ga, zaradi zoprnega kašlja, nisva peljala.
Se ustavim na bencinski. Njega prosim naj počaka v avtu, da ne bo Rene sam, in ga vprašam kaj bi jedel. "A bi sendvič, kaj bi?"
"Ne vem, mal poglej. Če pa ne boš našla nič takega, mi lahko pa tudi Rafaelo kupiš."

Aha, vse jasno. :)

Izjava tedna

2011-11-07T10:35:00.003+01:00

Enej, a je tu tuj đubetin?
Ne, tu ni čokolatin.

Vprašanje za vas: Kaj pa je đubetin? :)

Izjava tedna

2011-11-06T17:28:00.001+01:00

A bi šli jutr na murje al predjutrnejšen?

Dober dan

2011-11-03T17:14:00.000+01:00

Pesem, ki spominja na najboljši žur, na najboljših počitnicah.
Klapa, sami glasbeniki. Ubrana posadka Bavarije 45, zasidrane v nekem zalivu na Paklenih otokih. Davnega leta 2005.
Kitare, petje, polna luna in mirno morje. Takrat še mladinci.


Ah, kje so časi. Brez celulita, strij in odvečnega špehca?

Danes je ta klapa "pridelala" že osem mladih pomorščakov. Zadnjega med njimi danes proti jutru.

Dober dan tudi tebi, mali Matevž. Dober dan, vsak dan!

Mary Ann Shaffer & Annie Barrows: Guernseysko društvo za književnost in pito iz krompirjevi olupkov

2011-11-03T10:51:00.001+01:00

V branje mi jo je predlagala knjižničarka.

Zgodba se dogaja v povojni Angliji leta 1946. Napisana je napisana v pismih, ki potujejo med, od bomb porušenim Londonom in Kanalskimi otoki. Med pisateljico Juliet, člani književnega društva, ki opisujejo sovoje doživljanje nemške okupacije otoka Guernesey, Julietinim založnikom in prijateljem Sidneyem in njegovo sestro Sophie.

Navkljub grozotam, ki jih knjiga opisuje je zgodba očarljiva in nevsiljiva. Poveličuje moč knjig v težkih časih in slavi prijaznost, ljubeznivost in življenje nasploh.

Pismo Clovisa Fosseya Juliet

Spoštovana gospodična,
najprej mi ni bilo nič do tega, da bi obiskoval knjižna srečanja. Na moji kmetiji je dela na pretek, zato nisem želel tratiti časa za branje o ljudeh, ki jih nikoli ni bilo, in o tem, kako so počeli stvari, ki jih nikoli niso.
Nato sem začel leta 1942 dvoriti vdovi Hubert. Kadar sva šla na sprehod, je hodila nekaj korakov pred mano po stezi in mi ni nikoli pustila, da bi jo prijel pod roko. Pač pa je pustila Ralphu Murcheyju, da jo je držal po roko, zato sem vedel, da mi slabo kaže s snubitvijo.
Ralph, ta bahač, kadaj pije, in je v gostilni povedal vsem zbranim: "Ženskam je všeč poezija. Samo nežno jim zažvrgoliš na uho, in že se stopijo - v mastno piko na travi." Tako se ne govori o dami, in pri priči sem spoznal, da si ne želi vdove Hubert zaradi nje same, tako kot sem si jo jaz. Njemu je bilo samo do njenih pašnikov za svoje krave. In tako sem sklenil: če bi vdova Hubert rada rime, si jih bom poiskal.
...

Kakor že, nazadnje sem osvojil roko vdove Hubert - moje Nancy. Nekega večera sem jo pregovoril, da sva šla na sprehod vzdolž pečin, in sem ji rekel: "Tjale poglej, Nancy. Milina nebes se spušča nad morjé - prisluhni, mogočno Bitje v njih bedi." Pusila mi je, da sem jo poljubil. Zdaj je moja žena.
...

Tudi Manci Košir je bila všeč.

Izjava tedna

2011-11-01T21:53:00.002+01:00

Z Enejem sva velika ljubitelja Črvivih pesmi, Andreja Rozmana Roze. Če se zvečer prepozno spravimo v posteljo in nimamo časa za knjigo ali zgodbico, je skoraj gotovo na sporedu ena od njih.

Pa gledava danes katero bi. Jaz predlagam Janko Bolanko.

"Ne, ka pol bom pa še jest prehlajen!" Me zavrne mulo.

Potem sva pa izbrala Ustrahovanko.

Postelja je že postlana,
pod rjuho pa podgana.
Če jo brcneš, ko greš spat,
te ugrizne v podplat.
Ko od groze zakičiš,
s krikom kačo prebudiš,
ki prijazno kakor muca
dol pod posteljo dremuca.
Ni, da pika bi se bal,
ker ni gad, ampak udav,
in ko v strahu kvišku švisne,
skoraj že se k tebi stisne
in tako tesno te objame,
da ti sapo vso vzame.
Ti zato na vrat na nos
stečeš ven - na srečo bos,
saj medtem je za svoj dom
en copat že izbral škorpijon.

Zdaj pa se začne najhuje:
strah, da kdo te opazuje
in da zdaj zdaj nate plane
ven iz sence nepoznane
volkodlak ali vampir,
te požene v divji dir.

Zdaj bojiš se čisto vsega,
sam si v noči, polni zlega.
Le da večjo uzreš rastlino,
čimdlje stran od nje greš mimo,
saj ne veš, kako izgleda
tista, ki je mesojeda.

Ko le prideš med ljudi,
ti so strašni roparji,
ki zalotiš jih pi tem,
ko bogat delijo plen.
Ker te gledajo krvavo,
veš, da zdaj ti gre za glavo.
Glasno krikneš na pomoč,
zdaj pa spat in lahko noč.

Prazniki

2011-11-01T09:28:00.000+01:00

Spet smo za cel viken sedeli za mizo in jedli. Kar ni bilo težko, saj so bile mize obložene s samimi dobrotami. En dan žlikrofi, drugi dan musaka, zvečer tatarc ... njamsi njamsi ...

Sama sem prispevala sladico. Čizkejk. Recept sem dobila pri Huferki. Priporočam.

Mami, lej kaj znam ...

2011-10-31T12:55:00.001+01:00

Rene, 4 meseci

2011-10-28T21:59:00.000+02:00

Ne bom jamrala, kako hitro da gre čas. Ja, že štirje meseci so mimo.

Slinavec

Rene postaja vse bolj aktiven član družine. Nič več samo ne spi, ampak nam da vedeti, da je tudi on tu.
Čez dan spi vse manj, sploh zdaj, v tem vremenu, ko sva cele dneve doma. Zvečer ga damo spat okrog osmih, s pavzo ali dvema, za malo malico, spi do osmih ali devetih zjutraj. Potem pa nekaj časa bla, bla, blo, oooha v svoje viseče živalice. Dopoldne zadrema le še za kake pol urice. Le po kosilu si privošči malce daljši spanec.

Bla, bla, bla, ...

Dečko se še vedno pridno doji in redi. V ponedeljek sem mu namerila 8,1kg.

V nasprotuju z Enejem, ki je bil na svoji igralni podlogi čisto zadovoljen, se Rene nad tem ne navdušuje. Če spi, ima rad mir in spi v svoji postelji ali na sprehodu, če je buden, pa ima rad pregled na dogajanjem. Zato ga je pri telesnih aktivnostih Enej tudi gladko šibal. On se je pri štirih mesecih že prevalil iz trebuha na hrbet, medtem ko je Rene šele popustil svoj boksarski prijem in začenja počasi grabiti pisane dekice in igrače.

Če pa je motivacija taprava pa ... ups. :)

Motivacija za naprej

2011-10-27T23:06:00.000+02:00

No maraton smo pretekli, zdaj pa bo potrebno najti motivacijo za naprej. Tile mrzli, dolgi, zimski dnevi bodo kar velik izziv.

Razmišljam, da bi se vpisala na fitnes in tam zlorabljala njihovega tekača. Menda imajo tudi aparat za simulacijo teka na smučeh. Nad kakimi večernimi aerobikami nisem navdušenja. Prvič zato, ker ni vola, ki bi me po osmi uri zvlekel s kavča in drugič zato, ker se mi med vadbo res ne da še razmišljati. Zato raje tečem, da lahko misli odjadrajo po svoje.

Evo, cilji, ki sem si jih postavila so pa taki.
Pozimi če bo sneg, čas in lepo vreme bova šla z Enejem nekajkrat smučat, sama bom šla kdaj pa kdaj tečt na smuči in če bo dovolj kondicije in sneg, na Bloški maraton. Že dolgo je, kar sem se ga nazadnje udeležila. Potem spomladi pa sem razmišljala o Kraškem maratonu. Ampak potem sem pa naletela na Dunajski maraton in me je tako zagrabilo veselje, da bi šla najraje teč že kar v najhujšem nalivu. Na Dunaju sem bila samo enkrat, z gimnazijo. Ampak takrat nas kaj drugega kot Rizenrad, Vinršnicl in večerni žur niso zanimali. Dan, dva ali trije na Dunaju bodo prav pasali.

Trening bom nadaljevala kar po isti knjigi, ki vsebuje tudi 13 tedenski program hitrejšega teka.

Logarska dolina

2011-10-26T22:10:00.000+02:00

Pretekli vikend smo ugotovili, da zdaj je pa res že skrajni čas, da se spoznata tudi Rene in Kaja.

Žal smo nekoliko nesrečno izbrali lokacijo. Odločili smo se namreč, da se srečamo v Logarski dolini. Ker še nisem bila tam in ker smo se morali na poti ustaviti še v Domžalah, smo od vseh dolgih poti izbrali (skoraj) najdaljšo. Pa še zašli smo vmes.

Na veliko, veliko srečo je vsaj Rene celo pot spal. Tri ure in nekaj za tja in dve uri in tričetrt za nazaj.

Ko smo prišli smo bili lačni in vsaj tu smo imeli srečo, saj so imeli v penzionu Na Razpotju najboljše skutne štruklje, ki so se kar topili v ustih. Njamsi, njamsi, njamsi. Gospa, ki nam je stregla pa je bila najbolj prijazna gostiteljica ever. Tudi prenočišča imajo in veliko dodatne ponudbe. Zna biti, da se naslednjič naselimo kar tu.

Ko smo se najedli, smo se končno srečali z stricem Oskarjem, Barbaro, Julianom in Kajo, ki je le teden dni starejša od Reneja. Eno urco smo klepetali, se malce poigrali in na kratko poklepetali kar na vrtu pred gostiščem, potem pa je bil že čas za domov.

Naslednjič ko grem v Logarsko grem vsaj za tri dni. Tole zdaj ni bilo nič, skoraj kot da bi si ogledali razglednico. Škoda, ker razglednica je bila čudovita.

Mama

2011-10-25T23:32:00.001+02:00

Biti mama dvema mulčkoma mi niti težko. Res je, da mi starata in staramama pazita na Eneja praktično vsakič ko le namignem ali pa se ponudita kar sama (včasih jih moram prav prosit, če lahko pride domov :)). Ampak pridejo pa trenutki, ko kot mama izgubim vse dostojanstvo. Ko imamo kar naenkrat vsi en kup potreb, ki jih je potrebno izpolniti takoooj!!!

Že ko sem imela samo Eneja, sem ugotovila, da moram najprej posrbeti zase in šele potem lahko v miru in brez živčnosti poskrbim tudi za vse ostale. Ampak včasih to ni mogoče.

Tako je bilo pretekli teden, ko je snežilo. Ko smo prišli domov je mene zeblo in lačna sem bila tako, da sem se že vsa tresla. Enej ves moker, direktno za v bano, Rene lačen in zaspan. Čeprav sem imela pogačo že sestavljeno sem morala še segreti pečico in ko je bila dovolj topla sem komaj še nesla posodo v pečico. Nazaj ven pa sploh. Vmes se pripravljala kopel za Eneja, preoblačila Reneja, mu dala jesti, mu dala še sedemkrat dudo v usta, se preoblekla, namočila noge, pospravila kuhinjo in prepričala Eneja naj prileze ven iz bane in se obleče.

Potem pa pojedla dve porciji pogače. In jaz se čudim, da nič ne shujšam. Pha.

In ne, trenutka ko sem se počutila najbolj razčlovečneno in je bil povod za tale post vam nisem zaupala. :)

Izliv Soče

2011-10-24T21:01:00.000+02:00

Ah, že pogrešam indijansko poletje. In s temi fotkami se vračam nazaj.

V začetek oktobra, ko smo se odpravili na izlet do izliva Soče.

In čeprav je zdaj videti romantično, je bilo vendarle prevroče in komarji so nas pikali kot podivjani. Zato smo izlet skrajšali in si ogledali samo najmanj zanimivi del, če nisi ravno ornitolog, z popolno fotografsko opremo in ribiško opremo, da bi cel dan ležal v močvirju in fotografiral ptice.

Sprehodili smo se okrog naravnega rezervata, kjer živijo različne "divje" živali. Od ptic, žab, labodov, do konjev. Rezervat je pa tako ograjen, da živali obiskovalcev sploh ne opazijo. Okrog in okrog je napravljen nasip, živali pa lahko opazuješ samo skozi zablindirane lopute. Žal mi nismo imeli velikega veselja za opazovanje in smo se samo sprehodili.

Naslednjič gremo ob nekoliko hladnejšem vremenu in se bomo sprehodili po drugi poti, kjer prideš povsem do izliva Soče od koder je menda čudovit razgled na Devinski grad in na Trst.

Vrnili se pa bomo. O ja.

Prišla, pretekla, zmagala (zase)

2011-10-23T17:22:00.001+02:00

Verjetno sem prva tekačica, ki si je med pavzo vzela čas za dojenje. :)

Enej, je revež že takoj po odhodu od doma zbolel, zakuhal in bruhal in se vrnil k starimami in staratu v varstvo. Hkrati pa poskrbel za logistično zagato, saj sta bila preostala fanta prepozna. Tako mi ni ostalo drugega, kot ta sem se vmes ustavila in nahranila Reneja.

Kakorkoli že, čeprav odštejem čas mirovanja, je čas še vedno odličen, a ne rekorden. 2 uri, 1 minuta in 48 sekund. Pa še kakih 10-15 sekund prepozno sem štoparico vključila.

Bilo je super, pa čeprav smo se s sotekačicami razšle. Nina je šibala naprej s fanti, Patricija pa svoj tempo.

Trpela sem na kilometru 9 ko me je zagrabila vranica. S 100m hoji je bolečina izzvenela.
In zadnje 3 kilometre, ko me je od medenice navzdol bolelo vse. Bila sem povsem zategnjena in na zadnji okrepčevalnici sem že razmišljala, če bom sploh še lahko štartala nazaj, če se ustavim. Je uspelo.

Prvi Kenijec me je prehitel na Bavarcu, do cilja so me prešibali (vsaj) še štirje. Ego ni prav nič trpel in prav fascinantno je, ko tečeš bok ob bok s takimi stroji. Vzdušje, ko smo jim tekači aplavdirali pa tudi specialno.

No, zdaj bom pa odracala proti spalnici in me naslednjo uro ali več ne bo ven.

Jutri se bova pa z Enejem crkljala, da se mu oddolžim za danes.

S sotekačicami na štartu

Zadnji kilometri, rdečica ni samo od kape. :)

Dodaj napis

Zadnji dve fotki: Matej M.

Ob tej priliki se moram zahvaliti:
Tini za knjigo, ki mi je pomagala trenirati
Davidu za izmeninčno varstvo in potrpljenje
Otrokoma za potrpljenje
Staratu in Starimami za varstvo in jutranji prevoz
Kolektorju za štartnino
Stanetu za zatočišče, topel tuš in kosilo
Vsem navijačem od doma, še posebej pa Mateju za navijanje v živo in za zgornji fotki. :)

No pa pejmo

2011-10-23T06:30:00.002+02:00

Kavica, kozarec pomarančnega soka, kosmiči z banano.

Tuš, topla oblačila.

Gremo. Čez eno uro gredo za mano še moji fantje.

Vso srečo vsem tekačem! Se vidimo!

Tekaški dnevnik

2011-10-21T23:18:00.000+02:00

Ostale so samo še psihične priprave.

Mogoče sem začela s pavzo pred maratonom prezgodaj, saj že grozno pogrešam tek. Komaj čakam, da Zoki v nedeljo ustreli v zrak.

Izjava tedna

2011-10-21T19:07:00.001+02:00

Za kosilo/večerjo ali kočerjo kot je rekla ena znanka, sem pripravila okusen špinačno-skutno pogačo. Skombinirala sem recept za skutne štruklje in sirov burek.

Ko je Enej videl kaj sem spekla se je sesedel na tla v krčevitem joku, da on pa tega ne mara in ne bo jedel.
Ampak pri meni to ne gre skozi, da bi že kar brez probat vedel, da ne mara, sploh če vem, da mu je všeč. In sem mu povedala, da bo vsaj probal, v nasprotnem primeru pa gre spat brez večerje.

In je probal.

"Se nism vidu de sm ži enkrat idu tu."

Prej


Potem

Izjava tedna

2011-10-20T23:25:00.000+02:00

Naju vidi Enej včeraj kako se lupčkava.

"A sta se zaljubila? A se čemo vsi trije zaljubit de bomo nrdil še Vijole?"

Jasno, trenutno ga zelo zanimajo razlike med lulčki in lulicami, zato beremo Učimo se ljubezni 3-6 let (DZS, 1993). Luštna knjigica.

Berem: Služkinje

2011-10-18T08:41:00.002+02:00

Ne spomnim se, kdaj sem morala nazadnje rezvirati knjigo v knjižnici, da sem jo dobila in kdaj sem jo morala v 14 dneh prebrati, ker je bila že spet rezervirana naprej.
Ampak knjige prebrati v 14 dneh, sploh ni bilo težko. Prebrala sem jo v 10ih dneh. In kar nekaj dni sem na njen račun hodila naokili vsa prekrokana, ker je nisem mogla odložiti. Težka tema, napisana pa tako, kot bi brala ljubezenski roman gospe Holtove.

Obvezno branje za vse tiste, ki se še vedno bojijo/te drugačnosti (you know what I mean) . Videli boste, da strah pred drugačnimi ni nekaj naravnega ampak nekaj, kar nas naučijo drugi, ker jim tako iz različnih razlogov ustreza.

Čudovito!

Zdaj moram pa nekje dobiti Murakamija.

Izjava tedna

2011-10-18T08:14:00.000+02:00

V petek popoldne naj bi šla na Rally, ki se je dogajal v našem mestecu. David je bil še v službi in naj bi ga spotoma pobrali.Z Enejem sva, medtem ko sva čakala, slučajno naletela ne eno luštno računalniško igrico in sva se malo igrala. Ko je bil čas za it, je bil pa seveda "kažin".Pa sm mu nameravala pomagati obleči se, pa mi ni dovoli, se bo sam. Sam se ni. Pa sem ga poslala na klopico, pa ni pomagalo. Pa sva se pregovarjala, pa sem vpila, pa nič ni pomagalo.Potem sem se oblekla, oblekla Reneja in sem se postavila pred vrata in sem mu rekla, da ga počakam, da se obleče. Pa prinese obleke ven in naj ga jaz oblečem, kar seveda ni bilo možno, ker sem imela polne roke.

Long story short.. na koncu je prišel v gatah pred blok, kjer sva se oblekla. Sosedje so bili gotovo navdušeni. :)

Ker klopica v zadnjem času ne zaleže več prav dosti, smo uvedli še nadgradnjo.

Če se cel dan lepo obnaša, t.j., da ne gre na klopico, dobi zvečer piko. Če gre na klopico, se mu ena pika zbriše. Ko jih zbere dovolj, dobi majhno darilce.No, v petek smo eno zbrisali.

V soboto, pa se je lepo obnašal in smo narisali novo.

Potem pa pravi: "Ane, dans sm bil pa bel priden?! Jutr bom pa še bel. Sploh se ne bom premaknu."

Ups

2011-10-14T23:42:00.000+02:00

Se zgodi tudi najboljšim. :)

Piknik

2011-10-14T22:47:00.001+02:00

V dneh pred ohladitvijo, smo se z bivšo cimro Katarino in njenimi otročki, sprehajali po Govejku. Kraju, ki se za nesrečno ime odkupi z neverjetnimi lepotami narave. Glede na to, da živim čisto blizu sem bila kar malce nesrečna, ker se do zdaj sploh še nikoli nisem sprehajala tam naokoli. In med tem sprehodom, sva našli čudovito, svežo pokošeno, z mahom obraščeno sončno jaso. Kar takoj je padla odločitev, da si naslednji dan na tej jasi privoščimo piknik. In Katarina je poskrbela, da je bil piknik prav stajliš.

Vse fotke so delo in last K.K.

Fanta sta hitro ugotovila, kako se uporabljajo grablje, ki sta jih našla pod bližnjo smreko.

Tekaški dnevnik

2011-10-14T22:24:00.000+02:00

Trenutno se ne držim več navodil iz priročnika, ampak se bolj držim navodil iz tečaja.
Ker se Ljubljanski maraton hitro bliža. Ker se te dni ne počutim ravno najbolje, sem si v tem tednu privoščila samo dva "na izi" teka. Bila sem tako brez glasu, da me je sredi tedna gospod za parcelo in je, ko sem se mu javila, mislil, da imam slab signal in odložil, saj nisem niti piskala, le pihala. :)

Mogoče grem pred maratonom še enkrat, v glavnem pa imam namen poskrbeti, da se do konca pozdravim, se odpočijem in naberem moči.

Danes sem hotela iti bolj na hitro in sem si izbrala pot, ki mi je najbližja, a je niti najmanj ne maram, saj je proga bolj za kros kot za tek. Šele na pol poti, sem se zavedla, da zvit gleženj, teden dni pred maratonom, ni najboljša ideja. Zato sem se vračala kar po glavni cesti, kjer sem se tudi šele na pol poti zavedla, da je cesta polna voznikov, ki trenirajo za Relly, ki se bo na teh cestah dogajal jutri. Bravo mami, pozabila možgane doma. :)

Razgled

2011-10-13T17:20:00.000+02:00

Dokler zvčer zaspim in se zjutraj zbudim ob takem rezgledu, je povsem vseeno kje živim.

A kaj ko ta mali rezgledek tako hitro zraste in pobegne.

Luna

2011-10-12T21:19:00.001+02:00

Do včeraj nisem vedela, da ima luna vpliv na Eneja.

Včeraj sredi noči (po njegovem času, midva sva bila še pokonci), prišiba iz spalnice. V eni roki je držal okrasno blazino, ki jo ima na postelji, ter knjigo in tablico za risanje, ki ju je moral it iskat v polico, ki ni na poti med spalnico in dnevno. Dečko prištorklja ves zaliman, odloži stvari na kavč in se zmedeno odpravi v kuhinjo, kjer je povsem očitno želel odtočiti.

Na srečo sva ga še pravočasno ujela in ga odpeljala v kopalnico.

Seveda se danes ničesar ne spomni. :)

Kolovrat

2011-10-10T20:51:00.000+02:00

Pozni september nam je nudil še toliko lepih dni, da smo končno uspeli skočiti še na Tolminsko in se sprehoditi po Kolovratu. Kolovrat ponuja čudovite razglede na Tolmin in na drugo stran, na Furlanijo, super pohodek in muzej na prostem.

Najprej smo se sprehodili med bunkerji in strelnimi linami, nato pa smo "splezali" še na vrh Pod Klabukam. Drevo na vrhu pa dodobra zlorabili za afnanje pred fotoaparatom.

Tekaški dnevnik, teden 10 - 3

2011-10-09T21:26:00.000+02:00

Kakšna faca sem jaz! Neverjetno, presenečena sama nad sabo!

Ker smo bili povabljeni k Mohoričem na tatarca, (Rafko, vse najboljše!), sem se odločila, da si ga vsaj prislužim in poskušam preteči Kluče. 4,5 km klanca in nato še 4,5 km ravnine do Godoviča. In presenečena sem bila nad sabo, s kakšno lahkoto sem premagala vseh 300 m višinske razlike.

Očitno je bil štiridnevni počitek vsaj za nekaj dober. Juuhu. :)

PS. Tatarc je bil pa fantastičen. Upam, da bo Tina le izkašljala recept, čeprav nerada. ;)

Rateče - Planica

2011-10-07T15:07:00.002+02:00

Zadnji dan je spet posijalo sonce in morali smo obiskati še Planico.Kar peš smo jo mahnili iz Rateč, po gozdu. Potem smo nekaj časa opazovali gradnjo/prenovo Blovdkove velikanke in vse te zanimive žerjave in bagerje in ta velike kamijone (ki imajo menda svoje ime, ampak jaz ga ne vem). Komaj smo odtrgali pogled in ga usmerili v Letalnico. Enej in David sta se odločila, da se povzpneta do vrha, jaz sem to storila že pred časom, Rene pa ni pokazal kakega zanimanja zanjo. Tako smo se razšli, onadv v hrib jaz pa v oštarijo. ;) V domu RTV Planica sem dobila kavico in fantastičen borovničev štrudl. Njamsi.

Avtoportret

Zasmejta se

Zej pa grdu paglejta

Zej si dejta pa še lupčka

Batery out!

Rateče #3

2011-10-05T22:42:00.002+02:00

Ja, potem nam je pa uspelo ujeti edino slabo vreme v septembru. In v nasprotju z vso Slovenijo, kjer je deževalo le en dan je tu deževalo dva dni skupaj.Zato smo si privoščili dan v bazenu, kjer smo seveda nadvse uživali. Drugi dan pa smo si privoščili čisto pravi leni dan. Poležavali smo, risali, kuhali, igrali igrice, se afnali pred fotoaparatom in gledali skozi okno, kdaj se bo končno zjasnilo. Tik pred nočjo se je nebo obarvalo oranžno in vedeli smo, da bo naslednji dan spet sončen.

Kaj pa zdaj?

Perje bo frčalo..

Jasni se!