četrtek, 24. avgust 2017

Mi Rockstarsi

Naš blog je že dolgo, dolgo klical po spremembi.
Ne toliko sam blog, predvsem njegovo ime.
Vsakič ko me kdo vpraša po njem, mu še sama ne vem kako odgovoriti.

Začelo se je seveda z Enejem, ki je imel svoj blog in še sama ne vem kako, je dobil dodatek Rockstar. Mogoče zaradi majčke, ki jo je imel takrat, mogoče zato, ker je bil kot prvi otrok v družini in med znanci res pravi zvezdnik, občudovan, ne vem.
Ampak ime se je prijelo in ko smo pridobivali nove člane, smo samo dodajali imena.
No, Arneju, smo zaradi njegovega adrenalinskega prevoza s helikopterjem med porodnišnicami in med najhujšim žledom domov, dodali še adrenalinc.  Arne je svoje navdušenjem nad adrenalinom opustil, Rockstarsi smo pa ostali in se razvijali.

Ampak Rockstar v naši hiši nima takega pomena, kot običajno. To ni zvezdnik, z zvezdniškimi muhami, ki se mu vse ustreže. O, ne. Rockstar pomeni nekaj povsem drugega. Vas zanima kdo smo rockstarsi in zakaj ste rockstarsi tudi vi, ki obiskujete našo stran?


Rockstarsi smo ROCK-STARŠI, ki delamo napake in se na njih učimo (ali pa tudi ne).
Rockstarsi imamo svoje muhe.
Rockstarsi imamo radi zabavo.
Rockstarsi imamo radi sebe in se trudimo skrbeti za svoje telo in dušo, ampak nam ne uspeva vedno.
Rockstarsi kričimo, se smejimo, jočemo, včasih se tudi malce stepemo.
Rockasarsi si gremo na živce, a ko nismo skupaj, se pogrešamo.
Radi imamo naravo in hribe in morje.
Radi pojemo na glas.
Radi preberemo dobro knjigo in pogledamo fajn film.
Rockstarsi nismo nikoli pri miru, razen kadar spimo.
Rockstarsi vemo, da smo vsi ljudje enaki, denar in položaj nas ne naredita boljših kot so drugi.
Rockstarse nas skrbi za okolje. 
Rockstarsi ne maramo plastike.
Rockstarsi radi ustvarjamo, v kuhinji in v garaži.
Rockstarsi se radi družimo s prijatelji.
Rockstarsi se radi igramo igrice, namizne in tiste na telefonu.
Rockstarsi smo načelni, včasih povemo kaj, ko bi bilo lažje in bolj pametno, biti tiho.

Rockstarsi se vedno trudimo po najboljših močeh.
 In to je dovolj za nas.

predvsem pa smo:

Rockstarsi čisto navadni ljudje.

Jaz, ti, mi in vsi

ALI

kot bi rekla mala miška:

Ni razumel, Rockstarsov, sploh NI. 



petek, 18. avgust 2017

Misija nemogoče, ali kako sem se znebila mozoljev.

Pogosto, ko spoznam nove ljudi, mi poleg, na ravno laskavega, " kdaj bo pa dojenček", namenijo tudi nekoliko bolj laskavi: "Pa nebi rekala, da ste toliko stari, izgledate veliko mlajši!"

No, za prvo se imam "zahvaliti" špehcu in slabi drži, za drugo pa materi naravi, ki mi je namenila mastno kožo. Ta pa ni bila vedno tak blagoslov,  kot se kaže zdaj, ko sem se jih končno (skoraj) znebila. Mozoljev namreč.

Od pubertete dalje, sem bila vedno polna mozoljev.
Poleti je še nekako šlo, vsaj dokler si nisem drznila na obraz nanesti kake kreme za sončenje, pozimi pa je bilo vedno katastrofalno. Čelo, nos, lica, vrat, hrbet... povsod so se mi nabirali in stiskanje in praskanje mozoljev je bila vedno zabava za dolge ure.

Poskusila sem vse.
Kremice na recept, kremice iz lekarne, tonike, tablete, enokomponentne, dvokomponentne kreme.
Čiščenje pri kozmetičarki, ki je stanje ponavadi le še poslabšalo, saj sem prišla od tam vsa v ranah, mozolji pa so se kar veselo delali naprej. Samo enkrat je pomagalao za kakega pol leta, ko mi je naredila terapijo z mini eletro šoki, ki so jih kasneje menda(?) prepovedali (pa ni bilo neprijetno :)).

Prva pomoč je prišla z kontracepcijskimi tabletami, ampak ko sem po nekaj letih naredila pavzo od njih, so se mozolji spet pojavili.
Druga pomoč je prišla z nosečnostjo. Takrat sem imela kožo čudovito gladko. Seveda moraš biti noseča za fantka, ker punčke baje mozolje naredijo.

No, potem pa sem končno našla nekaj rešitev, s pomočjo katerih sem se zdaj (upam), za vedno, rešila vseh mozoljev, le sem in tja pride še kateri na obisk, malce v  spomin in opomin. 

Torej kaj je MENI pomagalo:

1. Nič več svinjine. Verjetno najpomembnejša točka. Kak obroček salame ali fleta pršuta, to še gre skozi. Svinjski zrezek pa že ne več. No, ampak nič hudega. Imam še druge razloge, zaradi katerih se temu z veseljem odpovem.

2. Nobrnih krem, ki izsušujejo kožo. Alkoholnih tonikov ali podobnih.
Ugotovila sem, da s tem, ko kožo izsušim, jo še dodatno spodbudim k proizvajanju maščobe in na koncu se stvar še poslabša. Zravniški lobij, vam povem.

3. Kožo tako razen večernega čiščenja z blagim (brezmilnim) milom (običajno uporabim peno od Himalaye), pustim čisto pri miru.

  • Če pa že potem ji sama ponudim potrebno maščobo s katero jo pomirim  in ji zagotovim: "Kar mirno, bom že jaz za to poskrbela". Zato občasno naredim tretma z DR. Hauscka, oljem za normaliziranje (je to sploh beseda?).
  • Če začutim, da mi kožo vleče in da moram nekaj nanesti, pa nanesem dnevno kremo SO Bio, ki ustreza tako meni, ki imam mastno kožo, kot tudi Davidu, ki ima suho. Prav zanimivo.
4. Če grem na sonce, se ne namažem s kremo za sončenjem, ampak BB kremo (tudi So BIO), ki je lahka in vsebuje zaščitni faktor.

5. REDNO zamenjam pregrinjalo za blazino. Vsaj dvakrat na teden. Blazina vpije veliko maščobe iz kože in če je ne zamenjamo, se koža premeša s potom, odmrlimi celicami kože, prahom, malce se že razgradi... moram nadaljevati?

6. Spim s spetimi lasmi.

To je to. Nekaj preprostih, povsem neznanstvenih,  korakov za super učinke.

Upam, da pomaga tudi vam in vašim najstnikom.

Objava NI nastala v sodelovanju z nobenim od zgoraj naštetih proizvajalcev, to so izdelki, ki jih dejansko uporabljam (na lastne stroške ;)).










petek, 11. avgust 2017

Poslastica dneva: Božanska granola

Ko sem pred slabim (zelo slabim, samo še en teden manjka, pa bo okoli) letom prijatelje povabila na rojstnodnevno druženje,
sem v povabilu malce nerodno napisala, da hvaležno zavračam vsa darila, except domače zvarke in pripravke in podobne dobrote.
In namesto, da bi vsi prišli praznih rok, kot sem planirala, so prišli vsi polnih rok z različnimi doborotami: Salame, siri, marmelade, namazi, ni da ni. Eno bolj čudovito od drugega.

Med njimi pa je bilo eno, ki mi je še posebej sedlo v srce (in želodček). To je bila Tinina čokoladna granola.
Ni bilo dolgo, ko sem jo nafehtala za recept in vse od takrat je naša najljubša izbira za zajtrk.

Par žlic granole, žlica sadja in žlica ali dve domačega ali grškega jogurta. Božansko.

Ker recept vedno iščem po starih pogovorih na messengerju, jo moram shraniti sem, da bo bolj pri roki, pa mogoče še komu prav pride.

Kako? Tako:

200 g Mletih lešnikov (jaz jih nasekljam na roke, da so malce večji koščki)
200 g Ovseni kosmiči
200 g Ajdove kaše
50 g kokosovih kosmičev.

Vse skupaj premešaš.

1/4 skodelice stopljenega kokosovega olja
1 čajna žlička vanilije
ščep soli
3 jedilne žlice medu,
4 jedilne žlice (presniega jaz dam kar navadega) kakava,
lupinica pomaranče (jaz dam koščke kandirane pomarančne lupinice iz hoferja)
Zmešaš in dodaš suhim sestavinam.

Na peki papirju pečeš 15-20min na 200stopinj. Premešaš vsake 3 minute.

NOTE TO SELF: če piše, da premešaš na vsake 3 minute, pač PREMEŠAŠ NA VSAKE 3 MINUTE. Ne, ne greš si vmes las oprat, ker se tako zažge, da lahko samo še stran vržeš. Sampovem, eni kolegici se je to zgodilo, ne spomnim se kateri. ;))








torek, 8. avgust 2017

Arne: Podmornica

A ni posrečena? :)

Sicer pa že cel teden uživamo sami doma.
Enej in Rene sta pobegnila na morje, mi pa uživamo v miru, tišini in odkrivamo Arnejeve povsem nove osebnostne plasti, ki jih v običajnem trušču ne uspe pokazati.
Tako smo ugotovili, da se naš gospodič zelo lepo igra z avtomobilčki in sestavlja cele scenarije kaj se dogaja na terenu. Predvsem Gasilci so tisti, ki ga fascinirajo.

Včasih je prav prijetno imeti enega otroka, človek kar pozabi kako enostavno je bilo in zakaj je bila odločitev za še enega in še enega tako lahko. :)

Saj zdaj pa že komaj čakamo, da prideta naša razbojnika nazaj domov.