sreda, 14. junij 2017

Gardsko jezero: Sirmione

Medtem ko doma hektično selimo in živimo v labirintu škatel, naj v našo spominsko knjigo pospravim še zadnje tri dneve prvomajskih mini počitnic.

Dan po Gardalandu, smo si vzeli bolj na izi.
Zjutraj kavica na terasi mobilne hiške, uživali na soncu, nato pa smo se počasi odpeljali nazaj proti Gardalandu oziroma proti Sea Life.

V Sea-Life smo bili že lani v Lego landu, ampak je ta precej večji.
Kar veliko časa smo si vzeli za opazovanje morskih levov. Za opazovanje imajo pripravljeno senčno tribuno za panoramsko stekleno steno, kjer smo si ob zabavnih igrarijah parčka privoščili tudi sendvič kosilo.

Tudi bazen z skati in morskimi psi je ogromen in z velikim zanimanjem smo opazovali njihovo eleganto kroženje.
Prijetno preživeta ura ali dve.

Na poti nazaj v naš kamp pa smo se ustavli še v Sirmioneju.
Gužva tu pa je bila nepopisna. Ozek pas, ki vodi do mestnega obzidja je bil zabasan in komaj smo še našli parkirišče, kake dva do tri kilometre pred obzidjem, kamor smo se potem počasi sprehodili.
Ali se je ravno takrat kaj dogajalo, ali lahko vso gnečo pripišemo samo prazniku, tega ne vem. Bilo pa je res noro. Celo policaji so usmerjali peš promet skozi vrata obzidja.


Ko smo se sprehodili še naprej ob morju pa se je gneča porazporedila in v parku/otroškem igrišču smo bili že skoraj sami. Vzeli smo si nekaj časa za sedenje v senčki, ponovni piknik, igranje in fotkanje. Nato pa smo se počasi odpravili nazaj, šli vmes še na sladoled, izgubili atija Davida, ga našli in se počasi odpravili nazaj peš proti našemu avtomobilu.

Čeprav sva fantom obljubila, da gremo nazaj z avtobusom je bila gneča za na avtobus taka, da smo se že spraševali zakaj so postavljene ograde in koga čakajo ljudje. Neverjetno.
Pot nazaj smo vseeno zmogli, moj šal se je tokrat izkazal za neprecenljivega. Najprej smo ga uporabljali za "vajeti" za Pink Panterja (namig dobite v objavi iz Gardalanda), nato pa sem ga uporabila še kot nosilko v zadnjem kilometru poti.

Naslednji dan je bil že čas za odhod domov.

V Italiji, pač ne gre brez obiska mestne pekarne in tudi tokrat smo šli in kupili vsakega po eno. Zajtrk privoščili kar v parku, med ogledovanjem mestnega obzidja oziroma utrdbe v naši Moniga del Garda.
V utrdbi še vedno živijo najstarejši občani... he he.. ne, saj ne vem koliko so stari, bi bilo pa zanimovo poznati njihovo zgodovino. Znotraj obzidja so namreč hiške, ki so postavljene v tri vrste po tri.

V parku za obzidjem smo si privoščili še mini fotkanje, nato pa smo se počasi odpravili proti domu, saj je bil za popolne nepovedan dež.
Ker dežja seveda ni bilo, smo se ustavili še v Carlone-ju v bližini Benetk, kjer usvinjali  še zadnje cunje in na koncu pred nevihto zbežali domov.














Njegova pogruntavščina, ne moja.
Vajeti za Pink Panterja. :)
























četrtek, 1. junij 2017

Eko post: Darilo

Ko razmišljam o  ekologiji in zmanjševanju odpadkov, ugotovim, do kako nenavadnih idej se včasih dokopljem. Danes sem sem razmišljala o darilih.

Oh, samo koliko jih je.
Tista za rojstni dan, novo leto, valentinovo, god, ko prideš na obisk, obletnice, ko ti naredi uslugo in ko imaš otroke, se ti občasno zdi, da delaš samo še za darila.

Če so darila skrbno izbrana, s pozornostjo do obdarovanca, kvalitetna ali izpod spretnih prstov darovalca. Super, pozdravljam!

Vprašajte pa se, če je vaša pozornost sploh potrebna? Res morate nekaj prinesti ko greste na obisk?

Ko sva se z dobro prijateljico iz otroških let, po nekaj izgubljenih študentskih letih, spet začeli družiti mi je vedno ko je prišla na kavo, prinesla pol kilograma kave. To se mi je zdelo res nepotrebno, saj sva se precej pogosto videvali. Ko sem šla naslednji teden jaz k njej, sem bila seveda brez kave in s slabo vestjo. Naslednjič je ona spet prinesla kavo. Potem se mi je posvetilo. Ko sem šla naslednjič jaz k njej, sem ji odnesla nazaj to isto kavo. Potem je iz tega hitro  nastala šala in z obredom prenašanja kave sva lahko zaključili.

Pa kava iz Eko vidika spoloh ni problematična, tako ali tako jo bomo spili. Kar se mene tiče, je dobra hrana, po možnosti še domača, izvrstno darilo. Kos dobrega sira, domače salame, torta za rojstni dan, pecivo ob prazniki.

Če pa nimate časa in energije za izbiranje daril. Če si obdarovanca ne upate vprašati, kaj si želi, ali vam noče povedati, potem je bolje, da daril sploh ne nosite.

Če se ravno sprehajate po trgovini in razmišljate kaj bi kupili za rojstni dan in držite v rokah naslednje predmete, jih hitro odložite in odidite iz trgovine.
- Katerokoli poceni igračo, ki jo je uvozil Unikatoy. Te razpadejo, prej kot jih daš iz škatle.
- "Barbiko" iz Kika, ki stane 3 eure.
- Otroške knjige ki jih še niste prebrali in niste navdušeni nad njimi.
- Ogromno vrečko bombonov
- Ogromno leseno plaketo za 50 let s kičasto rimo
- Jaffa piškote, čokolada ali čokolatine, ki ste jih našli v omari in jim niste preverili roka trajanja (jp, pri čokolada je rok trajanja zelo pomemben).
- Poceni parfuma, za katerega ne veste ali bo prejemniku všeč
- Belo vino, če veste, da prejemnik pije rdeče.
- Fantka, ki kaka iz 0,99€ shopa.

Lahko pa jih zamenjate z:
- šopkom rož, ki ste jih nabrali na travniku pred hišo.
- buteljko belega vina, če veste, da obdarovanec pije belo
- kvalitetno kuharsko knjigo, če veste, da vaš obdarovane rad kuha
- darilnim bonom za zabavno dogodivščino
- stvar, za katero veste, da si jo res zelo želi
- unikatno darilo lokalnega ustvarjalca
- unikatno darilo, ki ste ga izdelali sami
- koš zelenjave z lastnega vrta