torek, 30. maj 2017

Gardaland

Jp.
Še vedno pri prvomajskem izletu. Drugi dan smo obiskali Gardaland.

Najprej smo, seveda že tekom tedna(ov), naredili celo raziskavo glede kart. Dilem pa cel kup.
Kupiti družinske ali posamezne. Za en dan ali dva. Za koliko ljudi. Arne je velik ravno centimeter čez mejo za brezplačne karte, Enej je ravno deset dni starejši od meje za otroške. Na koncu smo kupili štiri karte na eni od slovenskih promocijskih strani. V ceno je vključena še vstopnica za Sea Life, ampak je za moje pojme še vedno draga. Zelo na meji tistega, kar sem pripravljena plačati in kar za to dobimo.

Kmalu po tem, ko smo vstopili, smo ugotovili, da bo najbolje da se ločimo. V Gardalandu imajo povečini namreč tri meje. Od 100 cm naprej, od 120 cm naprej in od 140 cm naprej. Kot rečeno je bil Arne tik nad prvo mejo, Rene tik nad drugo mejo, Enej pa tam-tam na tretji meji. In potem so vse te meje določene še z ali brez spremstva staršev.

Gužva je bila precejšnja, dneva nismo najbolje izbrali.
Fantje so se postavili kar v vrsto za Mamuta, ki je bila dolga 40 minut, midva z Arnejem sva se odpravila proti skrajnem koncu, tistemu staremu delu z vlakom smrti, ki so ga zdaj predelali v 3D virtualni vlak smrti, ki pa takrat ni deloval (3D, vlak je delal) in proti meni ljubi Gosenici.
Midva sva najprej ugotovila, da lahko greva skupaj na Colorado boat. Sama si verjetno ne bi upala iti, ampak skupaj z Arnejem sva pa zbrala pogum, ni bilo tako hudo. :)
Nato sva se poskusila približati Gosenici, ki je ravno pravi vlakec smrti za take piškotke kot je Arne, ampak je bilo celo območje "kung-fu" še zaprto. Zato sva šla na ogled v piramido. OMG grozno. Če se spomnim kako zanimivo nam je bilo to včasih, je zdaj katastrofalno dolgočasno in neumno. Seveda smo 20+ let kasneje izjemno razvajeni in to ni več to.

Medtem smo se dogovorili s fanti, da pridejo na najin konec. Gužva na Kung-fu-ju je bila spet enormna 70min+ zato so se odločili raje za Colorado boat. Midva pa na Gusarsko ladjo. Spet dooolgčaaasss. Arneja je bilo sicer strah, tako kot nas včasih. :)

Na gusarski ladji je, še bolj kot drugje, v oči bodel grdi kapitalizem, vlečenje denarja iz žepov. Vrsta za na čoln je namreč imela prav obvoz. Če si bil na ladji prvič, si dobil obvoz do fotografa, ki ti je za "pičlih" 13 eur poskušal prodati poceni  printe.

Ko sva se vrnila sva ravno dočakala fante, ki so prišli na vrsto na Coloradu in fino našpricani, vsi mokri prišli z njega.

Nato smo si privoščili "piknik" na počasnem vlaku in nato spet, fantje v vrsto za Kung fu, midva pa na gosenico, pa na vrtiljak, pa na drugi vrtiljak. Nato smo se za nekaj časa združili, da sta šla lahko Enej in David na vlak smrti, kjer rano ni bilo gužve. Rene pa se je odločil, da še ni za te hece.

Končno je nastopil čas, ki ga je Enej čakal že vse odkar smo se začeli pogovarjati o Gardalandu. Družno smo se šli postaviti v vrsto za Raptrorja. David in Enej v vrsto, mi pa smo iskali najboljšo točko za opazovanje tega čudeža. Ko sta bila že tik pred tem, da bi prišla na vrsto, pa je sledil šok. Kar naenkrat sta se znašla pred nami, Enej z velikim razočaranjem v očeh in povešenimi ustnjicami. Tik pred vstopom so ga seveda izmerili in kot kaže, mojstri svoje delo res resno jemljejo. Menda so ga trikrat izmerili in se na koncu odločili, da še ni dovolj velik. :( Prav res se mi je zasmili. (BTW, dam jim prav, da delo resno jemljejo in mislim, da ima Enej še dovolj časa da doživi tudi to).

Na tej točki smo se spet ločili. Fantje so šli iskati adrenalin, midva z Arnejem pa kako bolj umirjeno zabavo. Obiskala sva otroški del, a ni bilo nič zabavnega, nato pa sva končno našla super igrišče, kjer se je Arne lahko malce razživel.

Ker se je čas zaprtja parka hitro bližal, sem ga prepričala, da greva še malce naokoli. Zanimale so me namreč vodne atrakcije, kot je Atlantida z velikim čolnom na "brzicah" in še enim čolničkom, ki sem mu pozabila ime, a se je na koncu izkazal za zelo zabavnega.

"You will get wet" je pisalo ob vstopu. Tam smo se ponovno srečali. In ker smo končno našli atrakcijo brez čakalne vrste, smo na hitro naredili tri kroge.

Na koncu smo zaključili še z okrepčilom v obliki sladkorne pene in vaflja v čokoladi.

Lahko rečem da je bil naš timing še kar zgrešen. Tako glede velikosti fantov kot tudi glede števila obiskovalcel in da cene kart definitivno nismo izkoristili. Kar se mene tiče, nimam nikakršne želje po obisku Gardalanda še kdaj, a fantje so bili na koncu koncev zadovoljni in to bo moralo biti za tokrat dovolj.




Mešani občutki, prvič na gosenici.

Tole je že bolje.

O tem pink panterju se bomo pa še pogovarjali. :)

David, Enej in Rene na Colorado boatu.

Klasika.





torek, 23. maj 2017

Eko post: Izpuhi

Ko peljem mulčke v vrtec, se tam vedno najdejo eni in isti junaki,
ki jim avto brni v prostem teku, medtem ko oni oddajajo otroke v vrtec.
Seveda so to v 99% tisti za največjimi (najmanjšimi lu..?? :D) avtomobili.

Zatorej, če jih hočete prepričati naj vendarle ugasneje motor, imam za vas en zabaven predlog, ki preverejno deluje. :)

Vprašajte nedolžno:

"Hej, a ti avto ne vžge?"

Odgovor bo gotovo nekaj takšnega: "Seveda mi! Kako da ne?"

"Aja, ker ga vedno pustiš vžganega, ko pelješ otroka v vrtec.
Sem mislila, da obstaja kak dober razlog."

Potem mu lahko razložite, da poleg tega, da smrdi in da mu ga lahko kdo ukrade, pa še sam bo kriv za to (hi, hi.. še mene mika, da bi jim ga kam premaknila. :)), porabi v petih minutah toliko bencina, kot ga sicer porabi v enem kilometru. (Vem da sem to enkrat nekje prebrala, recimo da drži).





četrtek, 18. maj 2017

Prvomajski dopust: Lago di Garda

Kot sem napisala že v prejšnji objavi, je bil petkov odhod od doma namenjen predvsem temu,
da smo se v soboto, ko je bilo napovedano najlepše vreme, zbudimo v neposredni bližini Gardalanda.

Ko smo prispeli v mobilno hiško, je bilo očitno, da smo bili v njej pri letošnji gostje.
Brezhibno čista,  da sem si najprej rekla, jok brate... v tako stanje jo jaz ne bom niti poskusila spraviti. Saj je bilo namreč doplačilo za čiščenje opcijsko, namreč, če si hiško pospravil sam si lahko prihranil 40 eur. No, s tem se nisem nameravala niti truditi. Zapravljanje dopusta za čiščenje je vredno več kot to.

Ker je bilo v hiško tudi zelooo mrzlo, smo našopali klimo do konca, skuhali toplo juhico in šibali na sprehod na obalo. Ta pa je ponudila čudovito kuliso za kratko družinsko fotografiranje.

Mislim da sem dobila nov ohranjevalnik zaslona.
Moji mulčki lepi. <3 p="">



 







ponedeljek, 15. maj 2017

Prvomajski izlet: Benetke

Že pred časom smo se odločili, da bo pri nas veljalo pravilo "Collect moments not things"
in da bomo namesto daril v obliki igrač in ostale plastike najbližje raje prosili za dinarčke, ki jih bomo porabili za kak super izlet.

Lani smo tako obiskali prijatelje v Nemčiji in Legoland, letos pa smo se odličili za obisk Gardskega jezera in Gardalanda.

Fantje so prispevali svoj denar, ki ga je bilo ravno za vstopnino v Gardaland, midva pa sva (kao) podvojila njihov znesek, da smo si lahko privoščili še spanje in nekaj pohajanja naokoli.

Vstopnice za Gardaland smo dobili najceneje na eni od strani z ugodnostmi, zraven so bile vštete tudi vstopnice za Sea Life.
Preko Bookinga pa smo najeli mobilno hiško v enem od kampov v nekaj kilometrov oddaljenei Moniga del Garda. Kamp se imenuje Piantarelle in smo ga izbrali zaradi najboljšega razmerja med ceno in oceno uporabnikov. V kolikor se v kratkem odpravljate na potovanje in imate nastanitev namen rezervirati preko bookinga, rezervirajte preko naslednje povezave (KLIK) in pridobite 15 eur popusta.
Zaradi slabe vremenske napovedi smo malce žonglirali z dnevi odhoda in obiska Gardalanda zato smo se zadnji trenutek premislili in prosili za zamenjavo datuma prihoda na en dan prej, pri čemer so nam v kampu brez težav ugodili, čeprav to ni v njihovih pravilih.

V škornjih smo se podali na pot v petek dopoldne, takoj po tem, ko nam je poštar prinesel še zadnji dve osebni izkaznici, ki smo jih ekspresno naročili v sredo, ko smo ugotovili, da sta pretečeni. Ker nismo imeli kakih posebnih planov za naprej smo se odločili za postanek v Benetkah.

Verjetno najdražji sprehod vseh časov. 45 eur za tronchetto in 11 eur za tri ure in eno minuto parkirišča v parkirni hiši.

Prijeten sprehod. Nekoč si morava vzeti čas, da obiščeva Benetke sama in za nekaj dni in raziščeva vse čudovite kotičke in skrite zanimivosti.

Ob odhodu nas je pospremila čudovita mavrica, ki se je raztezala čez trg Sv. Marka.

Nadaljevanje prihodnjič. :D





V primeru da se izgubijo.. kontaktna telefonska kar na roko. :) Na srečo brez potrebe. 









Za celo ulico nas je.


Afnjanje, medtem ko vedrimo med nevihto.

O waw, kaj je pa to zaena mašina?



Le kaj je tako zanimivega? :D


ponedeljek, 8. maj 2017

Makaroni s porom


"Kaj bi danes jedli?"
"Makarone s porom!!!!".

Ta pogovor je pri nas stalnica.
Fantje obožujejo makarone s porom in pika.
In ne samo to, čisto sami jih znajo že pripraviti.

To je star recept s škatlice od Knorr kocke, ki ga že dolgo delamo brez le-te.

Gre pa tako.


Če ga jih skuhajo fanjte:

Vrečka makaronov.. se skuha v kropu. Kakopak

Na olju iz tun prepražijo na kolobarje narezane tri srednje velike pore.
Ko por postekleni, dodajo tri konzerve tun, tri trikotne sirčke (v škatli jih sicer zmanjka šest).
In malo mleka.

Ko so makaroni kuhanji, jih odcedijo in prinesejo vse skupaj na mizo.

Če jih kuham jaz:

Vse enako, le da skuham malce manj kot vrečko makaronov.
Dodam dva velika pora.
Dve konzervi tun.
Dva trikotna sirčka (zmanjkako v škatli trije).
In malo mleka.

Ko so makaroni kuhani al dente, jih odcedim, zmešam vse skupaj in odnesem na mizo.

Če kuha David:

Vse enako, le da skuha vrečko makaronov.
Doda en por.
Olje iz tun zlije stran in popeče por na ekstra deviškem olivnem olju.
Doda eno konzervo tun.
En trikotni sirček.
In malo mleka. 

Ampak slano, slano je pa perfektno. Ko kuha David. ;)










sobota, 6. maj 2017

Hiška pred zimo

Ko sem pisala prejšnjo objavo,
sem ugotovila, da sploh še nisem zabeležila končnega stanja naše hiške pred zimo.
Pravzaprav, končnega stanja sploh nimam na fotografijah.
Torej vam predstavljam pred-končno stanje. :)

Na koncu smo namreč sezidali še zid bodoči kopalnici (zadnja betonska stena namreč omejuje najino kopalnico in sosednji utility) in še toplotno in hidro izolirali zadnjo steno in jo zasuli.


Na spodnjih fotgrafijah vidite kako so nam postavili opaž za betonske stene, ki bodo objemale dobro polovico spodnje etaže. Ker bodo betonske stene v hiši vidne, je moral biti beton boljše kvalitete, brez železnih povezovalnih spojev in zato tudi ni mogel biti opažen klasično, z bosankami. 
Ta del je zidarjem povzročil kar nekaj sivih las, saj so pri postavljanju predračuna ta del spregledali, morali pa so najeti konstrukcijo za opaženje, kar je bil kar precejšen strošek. "Le zakaj bi kdo hotel videti beton? Ko bi bilo to vsaj v kaki kleti, bi še razumeli". :)

Ker smo imeli dobrega nadzornika, je poskrbel, da ta strošek ni padel na najina ramena.
Pravočasno pa je ujel še kar nekaj nepravilnosti, ki jih nestrokovno oko gotovo ne bi in bi nam v nadaljevanju lahko predstavljajo veliko težavo, nekatere celo potencialn nevarnost za slabšo nosilnost sten oz tal hiše. Tisti, ki so vezali železno armaturo v temeljih, so namreč pozabili na eno od kletk, oziroma so jo postavili na napačno mesto, pa še nekaj sten so pozabili.

Pogajanja med izvajalcem in nadzornim so bila na trenutek kar naporna. Jaz sem se morala občasno kar umakniti. Če bi bila sama, bi za vse napake in napačne izračune gotovo vse plačala iz lastnega žepa.

Ker se je to dogajalo konec oktobra, so bili dnevi že pošteno kratki in hruške so prispele na deževen dan, že v trdi temi. Gradbišče smo pripravli kot kako prizorišče zločina, ožarjenega z močnimi reflektorji.

Betoniranje je potekalo hitro, prav tako so hitro zvibrirali stene, da so lepo gladke, le na enem mestu je vez popustila in nastala je malce večja  bula v steni, ki pa so jo kasneje izvajalci zbrusili in se je ne vidi več.

V začetku smo načrtovali, da se bo betonske stene videlo samo v najini kopalnici, a smo nad izgledom tako navdušeni, da smo se odločili, da kar vse pustimo "zunaj".


Preden nam pripeljejo leseni del, moramo tako samo še urediti okolico in zakopati čistilno napravo.

"Samo". :)