petek, 28. april 2017

Pomembna novica

Tale novička rabi tak spektakularen naslov.

Že dolgo je namreč prva stvar, ki zanima vsakogar, ki ga srečam.
Kako kej hiška? A stanovanje ste že prodali?

In potem razlagam na dolgo in široko.

Tokrat je odgovor precej kratek.
Jaaaa,.. prodali smo stanovanje. Na Enejev rojstni dan je bilo uradno zaključeno. :)
Deset let in nekaj dni po tem, ko smo ga kupili.

Prepričana sem, da smo mu našli čudovito novo lastnico, ki ga bo imela tako rada kot ga imamo mi.
Malce se nam že toži po njemu. :)

Pretekli teden smo zaključili prodajo, zdaj bomo naslednja dva meseca samo še squoterji, nato pa se preselimo k Davidovim staršem, dokler naša hiška ne bo postavljena in zaključena.

Zdaj čakamo "samo" še na kredit. In to, da pridemo na vrsto pri Ekoart-u.
Wiiiii...

Naslednjih nekaj mesecev bomo imeli zeloooo veliko dela.
Upam, da uspem vseeno dokumentirati vsaj glavne nampremike. :)

Če ste potiho upali, da bo vaše, ste zamudili priložnost.
Lahko pa kupite električni klavir. Enej je obupal nad glasbeno šolo in mi nad njim.






ponedeljek, 24. april 2017

Delavnica uporabe cvetja v sladicah

Preteklo sredo sem bila s strani sudia Koohna iz Kamnika povabljena na delavnico uporabe cvetja v sladicah, ki so jo pripravili v sodelovanju z  Gorazdom Potočnikom Gox-om.

Povabilo bi sprejela že samo zato, ker je bila povabljena tudi Maša. Ker se že zelo dolgo nisva videli, je bilo tri ure klepeta v avtu že samo po sebi dovolj dober razlog za "JAAA".

Vendar pa bi bila vožnja upravičena čeprav bi bila v avtu sama, Gox-ovi nasveti in sladice so bile izjemne. Z okusom so me povsem navdušili indijančki (italijanska meringa) iz sladkorja iz smerkovih vršičkov. Izjemno, znan okus na nov način. Mmm.. čudovito.

Izvedeli smo, da rožic, ki bi jih lahko uporabili v sladicah ni prav veliko. Večina rožic ni užitnih. Razen vsem poznanih marjetic, vijolic in marjetic lahko uporabimo še mačehe in kapucinke.
Vendar pazljivo, če ste rože kupili v lončku v trgovini, jih morate najprej kako leto negovati in šele potem uporabiti na krožniku, saj jih vzrejevalci precej našpricajo.

Lahko pa kupite rožice namenjene za slaščice, vendar morate biti v tem primeru pripravljeni seči malce globlje v denarnico, saj ta špas ni poceni. In prav zato rožic na sladicah ne boste našli prav pogosto.

Nato nam je pripravil še hitro sladico z malinami, čokoladnim musom in Trničem iz Velike planine, zgoraj omenjenimi meringami in čudovito kiselkasto deteljo.

Preden so nam dovolili zasaditi vilice v te čudovit sladice, pa smo se še malce poigrali z namiznimi dekoarcijami in krožniki Linije Llittala, prečekirali njihovo bogato kolekcijo fotografskih ozadij in zbirko čudovitih kuhinjkih pripomočkov. (Nekaj teh bi najraje kar v torbico naložila. Ampak jih nisem, brez skrbi. ;))

Na koncu sva z Mašo dobili še pav poseben izziv.
A o tem čez kak mesec, dva, tri. ;)




Moji najljubši. Italijanska meringa iz sladkorja smrekovih vršičkov. Njam - ma. 

Čuovit namizni aranžma z krožniki Llittala.
Čokoladni detajl

Okrasne lizike z Mačehami v sladkorju.
Dodajte napis
Ko je Hana Karim izdelovala to vazico si gotovo ni mislila, da bodo v njej kdaj ponudili sladico. 
Prosojna lepota

Triperesna lepota

Ljubi, ne ljubi...

Ozadje naredi svoje
Izziv za nas. Kdo pripravi lepši pogrinjek?

In še sklepno dejanje. Njaboljši del. :)

četrtek, 20. april 2017

Iz nič na deset v eni objavi

Deset let je od tistega petka ko sem prvič preštela njegovih dvajset prstkov in se zaljubila v njegove nagajive oči.

Vse najboljše dragi Enej.
Fajn fant si!

Prva fotka


Prva svečka

Druga svečka
Tri svečke

Štiri svečke

Prvič kot veliki brat





Šestič piha

Sedme svečke




Osmič

Devetič je zavrnil torto in zahteval cupcake

Desetletni obsedenec z rubikovo kocko.

torek, 18. april 2017

Bowling

Bowling običajno nikoli ni bil moj najljubši šport.

Seveda predvsem zato, ker mi ciljanje na daljavo ne gre prav dobro od rok. Za povrhu me ponavadi vmes še enkrat v hrbtu štihne ali si pa kako mišico nategnem.

Tokrat pa smo se na bowling prvič odpravili družinsko, v Postojno. Tam nas je prijazno splejel prijaznega gospod, ki nam je na začetku lepo razložil pravila in nam dal nekaj napotkov za boljšo igro.
Kot najblj pridna učenka, sem pravila takoj ponotranjila in skoraj, skoraj zmagala. V prvi igri me je namreč premagal za ubogo eno točko, v drugi pa sva bila celo izenačena. Poglejte fotko. Tisti A z več točkami sem jaz. :)


Imeli smo se res super, fantje so uživali, midva sva uživala ob opazovanju njihovega veselja, zvijanja in "happy dence-ov" ko so krogle, bolj ali manj, uspešno zadevale keglje.

Rene je s svojo pojavo pritegnil še igralca na sosednji progi, ki ga je takoj posvojil za svoj "talisman" in brez njegove "petke" ni vrgel krogle. Na koncu mu je bil za vso predano srečo tako hvaležen, da mu je podaril celo bon s katerim smo potem plačali vso popito pijačo.

Res prijeten večer. Še pridemo. :)





četrtek, 13. april 2017

Puzzletlon

Če imamo pri nas česa veliko, imamo veliko puzzlov.

Predvsem Enej je že od drugega leta starosti naprej velik navdušenec, in tako se nam jih je z leti nabralo kar precejšnje število.

Na kako deževno soboto tako priredimo puzlatlon.
Popravek nič ne priredimo. Vse organizirajo kar sami, le s kake višje police ga moramo zvleci na plano. :)

Kar moramo dejansko organizirati potem odrasli (beri jaz, mama) je pospravljanje tega zakladja.
To pa je večji zalogaj, ki se lahko vleče ure in ure, če ne celo dneve. :)

Imam pa tudi jaz ene na seznamu želja. KLIK

Khm.. gre kdo mogoče v kratkem v Avstralijo in ima prostor za ene puzzle v kufru? :)





torek, 11. april 2017

To ni fer!

Vedno me zabava, ko se kaka mama čudi...

"Joj, pa kako so lahko tako različni, pa vse enako vzgajam. Pa je en povsem miren in olikan, drugi pa tak potres."

In potem se vprašam (ne, ne vprašam nje, že itak je zaskrbljena), kako lahko vse otroke enako vzgajaš?
Mogoče pri trojčkih, bi še razumela da jih res, če jih še ločiš težko. Verjetno ne pogledaš vsakič kateri ima materino znamenje na riti, preden mu kaj naročiš. Hecam se.. saj vem, da mamice tudi trojčke ločite že na prvi pogled.  :)

Kako bi izgledalo, da bi vse otroke enako vzgajal.

1. Tako da bi vsem ob istem času zamenjal plenico, pa če jo rabi ali ne.
2. Vsem bi dal za kosilo melancane, pa če jih mara ali ne.
3. Vsem bi dal čigumije, pa če jih že zna žvečiti ali pa ne.
4. Vse bi poslal na igrišče pa če je star 10 leti in samostojen ali pa niti hoditi še ne zna.
5. Ko bi en naredil nekaj narobe, bi kaznoval vse tri.. bodo že vedeli za drugič.
6. Vsi naj imajo enaka hišna opravila, ne glede na starost.

Ne? To bi bilo res, milo rečeno, malce čudno.

Kaj pa takole:

1. Ko je bil prvi star eno leto, smo šli v toplice, ko bo drugi star eno leto, gremo v toplice, ko bo tretji star eno leto bomo šli v toplice.
2. Ko prvi še ni hodil v vrtec, smo hodili spat ob desetih in vstajali ob osmih, drugi sicer potrebuje spanec že ob sedmih, ampak vztrajamo da je pokonci do desetih. Tudi prvi je bil. Mora biti enako.
3. Ko je bil prvi star dve leti, smo imeli klopico za osamitev. Vsakič, ko se je preveč razigral in več slišal naših "pripoorčil" se je moral za minutko ali dve pohladiti. Drugi je sicer miren in poslušen, če ga razburimo pa tako kriči, da pozabi vdihniti in postane včasih povsem moder v obraz, ampak da bo enako za vse, ga vseeno pošljemo na klopico.

Hm, tudi starosti prilagojeno ne deluje?
Kako pa potem?

Vzgoja je seveda prilagojena vsakemu otroku posebej.
Vsak ima drugačen karakter, vsak ima drugačni razvojni lok.

V času ko drugi otrok odrašča, pa čeprav sta zelo na skupaj, je v tem času tudi mama v nas že malce odrasla in je naštudiral njihove finte.

Oh, s čim vsem se mi zdaj ne ljubi več ukvarjati in s koliko stvarmi se moram, hočeš - nočeš, ukvarjati zdaj ko so fantje trije in že tako zelo veliki. So pa stvari, s katerimi se mi sploh ni več potrebno ukvarjati, čeprav sem se pri prvem triletniku morala, tretji pa že vse obvlada.

Pa na družbo starejšega in sovrstnikov v vrtcu in njihovih traparij tudi ne smemo pozabiti.

POŠTENO?

Seveda je pa prav, da poskušamo biti pošteni do vseh.

Kar je pa spet znanstvena fantastika. Ker to kar se meni zdi pošteno, se njim niti najmanj ne zdi.
In spomnim se, kako se tudi meni ni zdelo pošteno, ko mi je mama nalagala kaka opravila v smislu:

"Pomij posodo!"
"Zakaj je pa Oskar ne?"
"Jo bo že, ko bo toliko star kot ti!"

Seveda ni bil nikoli star toliko kot jaz in lahko si mislite kaj to pomeni. :)

No, pri nas gremo še bolj v globine nepoštenosti.

Tako je bil prejšnji teden Rene na prijateljevem rojstnem dnevu.
Ko je prišel domov, je bilo očitno, da je tam pojedel en bombon s tatujem, ki se me ju bohotil na roki.
"Tu ni fer, Rene je pa lohk bombon!", sem slišala z Enejeve strani.

Po drugi strani pa:
Medtem ko je bil on na praznovanju, sta Enej in Arne medtem nekaj časa gledala risanke.
"Tu ni fer, onadva sta pa risanke gledala!".

Pol pa dej.





ponedeljek, 03. april 2017

KIRE!

Reneju se vedno godi krivica in potem hodi za mano.

"A lohk sladoled?" 
"Ne zdej!"
"KIRE!"

"Mami, jest bi risanke"
"Najprej pižamo pa zobe umit, pol pa lahko"
Se obrne in gre. "Kire!"

"Mami, a se lahko grem s kolesom voziti"
"Srce, a ne vidiš, da je že tema zunaj!"
Med jokom, "kire!"

V nedeljo zjutraj, me zbudi ob pol sedmih, oblečen in obut.
"Mami, a lohk griva zej po 2 x 2 Rubikova kocka u štacuna?"
"Nedelja je, trgovine so zaprte, pa ne bova je sploh kupila, lahko jo dobiš za rojstni dan".
"Kire!"

Pa še, pa še... pa ne, ne paše. Je pa včasih zabavno. :)