sreda, 14. junij 2017

Gardsko jezero: Sirmione

Medtem ko doma hektično selimo in živimo v labirintu škatel, naj v našo spominsko knjigo pospravim še zadnje tri dneve prvomajskih mini počitnic.

Dan po Gardalandu, smo si vzeli bolj na izi.
Zjutraj kavica na terasi mobilne hiške, uživali na soncu, nato pa smo se počasi odpeljali nazaj proti Gardalandu oziroma proti Sea Life.

V Sea-Life smo bili že lani v Lego landu, ampak je ta precej večji.
Kar veliko časa smo si vzeli za opazovanje morskih levov. Za opazovanje imajo pripravljeno senčno tribuno za panoramsko stekleno steno, kjer smo si ob zabavnih igrarijah parčka privoščili tudi sendvič kosilo.

Tudi bazen z skati in morskimi psi je ogromen in z velikim zanimanjem smo opazovali njihovo eleganto kroženje.
Prijetno preživeta ura ali dve.

Na poti nazaj v naš kamp pa smo se ustavli še v Sirmioneju.
Gužva tu pa je bila nepopisna. Ozek pas, ki vodi do mestnega obzidja je bil zabasan in komaj smo še našli parkirišče, kake dva do tri kilometre pred obzidjem, kamor smo se potem počasi sprehodili.
Ali se je ravno takrat kaj dogajalo, ali lahko vso gnečo pripišemo samo prazniku, tega ne vem. Bilo pa je res noro. Celo policaji so usmerjali peš promet skozi vrata obzidja.


Ko smo se sprehodili še naprej ob morju pa se je gneča porazporedila in v parku/otroškem igrišču smo bili že skoraj sami. Vzeli smo si nekaj časa za sedenje v senčki, ponovni piknik, igranje in fotkanje. Nato pa smo se počasi odpravili nazaj, šli vmes še na sladoled, izgubili atija Davida, ga našli in se počasi odpravili nazaj peš proti našemu avtomobilu.

Čeprav sva fantom obljubila, da gremo nazaj z avtobusom je bila gneča za na avtobus taka, da smo se že spraševali zakaj so postavljene ograde in koga čakajo ljudje. Neverjetno.
Pot nazaj smo vseeno zmogli, moj šal se je tokrat izkazal za neprecenljivega. Najprej smo ga uporabljali za "vajeti" za Pink Panterja (namig dobite v objavi iz Gardalanda), nato pa sem ga uporabila še kot nosilko v zadnjem kilometru poti.

Naslednji dan je bil že čas za odhod domov.

V Italiji, pač ne gre brez obiska mestne pekarne in tudi tokrat smo šli in kupili vsakega po eno. Zajtrk privoščili kar v parku, med ogledovanjem mestnega obzidja oziroma utrdbe v naši Moniga del Garda.
V utrdbi še vedno živijo najstarejši občani... he he.. ne, saj ne vem koliko so stari, bi bilo pa zanimovo poznati njihovo zgodovino. Znotraj obzidja so namreč hiške, ki so postavljene v tri vrste po tri.

V parku za obzidjem smo si privoščili še mini fotkanje, nato pa smo se počasi odpravili proti domu, saj je bil za popolne nepovedan dež.
Ker dežja seveda ni bilo, smo se ustavili še v Carlone-ju v bližini Benetk, kjer usvinjali  še zadnje cunje in na koncu pred nevihto zbežali domov.














Njegova pogruntavščina, ne moja.
Vajeti za Pink Panterja. :)
























četrtek, 01. junij 2017

Eko post: Darilo

Ko razmišljam o  ekologiji in zmanjševanju odpadkov, ugotovim, do kako nenavadnih idej se včasih dokopljem. Danes sem sem razmišljala o darilih.

Oh, samo koliko jih je.
Tista za rojstni dan, novo leto, valentinovo, god, ko prideš na obisk, obletnice, ko ti naredi uslugo in ko imaš otroke, se ti občasno zdi, da delaš samo še za darila.

Če so darila skrbno izbrana, s pozornostjo do obdarovanca, kvalitetna ali izpod spretnih prstov darovalca. Super, pozdravljam!

Vprašajte pa se, če je vaša pozornost sploh potrebna? Res morate nekaj prinesti ko greste na obisk?

Ko sva se z dobro prijateljico iz otroških let, po nekaj izgubljenih študentskih letih, spet začeli družiti mi je vedno ko je prišla na kavo, prinesla pol kilograma kave. To se mi je zdelo res nepotrebno, saj sva se precej pogosto videvali. Ko sem šla naslednji teden jaz k njej, sem bila seveda brez kave in s slabo vestjo. Naslednjič je ona spet prinesla kavo. Potem se mi je posvetilo. Ko sem šla naslednjič jaz k njej, sem ji odnesla nazaj to isto kavo. Potem je iz tega hitro  nastala šala in z obredom prenašanja kave sva lahko zaključili.

Pa kava iz Eko vidika spoloh ni problematična, tako ali tako jo bomo spili. Kar se mene tiče, je dobra hrana, po možnosti še domača, izvrstno darilo. Kos dobrega sira, domače salame, torta za rojstni dan, pecivo ob prazniki.

Če pa nimate časa in energije za izbiranje daril. Če si obdarovanca ne upate vprašati, kaj si želi, ali vam noče povedati, potem je bolje, da daril sploh ne nosite.

Če se ravno sprehajate po trgovini in razmišljate kaj bi kupili za rojstni dan in držite v rokah naslednje predmete, jih hitro odložite in odidite iz trgovine.
- Katerokoli poceni igračo, ki jo je uvozil Unikatoy. Te razpadejo, prej kot jih daš iz škatle.
- "Barbiko" iz Kika, ki stane 3 eure.
- Otroške knjige ki jih še niste prebrali in niste navdušeni nad njimi.
- Ogromno vrečko bombonov
- Ogromno leseno plaketo za 50 let s kičasto rimo
- Jaffa piškote, čokolada ali čokolatine, ki ste jih našli v omari in jim niste preverili roka trajanja (jp, pri čokolada je rok trajanja zelo pomemben).
- Poceni parfuma, za katerega ne veste ali bo prejemniku všeč
- Belo vino, če veste, da prejemnik pije rdeče.
- Fantka, ki kaka iz 0,99€ shopa.

Lahko pa jih zamenjate z:
- šopkom rož, ki ste jih nabrali na travniku pred hišo.
- buteljko belega vina, če veste, da obdarovanec pije belo
- kvalitetno kuharsko knjigo, če veste, da vaš obdarovane rad kuha
- darilnim bonom za zabavno dogodivščino
- stvar, za katero veste, da si jo res zelo želi
- unikatno darilo lokalnega ustvarjalca
- unikatno darilo, ki ste ga izdelali sami
- koš zelenjave z lastnega vrta






torek, 30. maj 2017

Gardaland

Jp.
Še vedno pri prvomajskem izletu. Drugi dan smo obiskali Gardaland.

Najprej smo, seveda že tekom tedna(ov), naredili celo raziskavo glede kart. Dilem pa cel kup.
Kupiti družinske ali posamezne. Za en dan ali dva. Za koliko ljudi. Arne je velik ravno centimeter čez mejo za brezplačne karte, Enej je ravno deset dni starejši od meje za otroške. Na koncu smo kupili štiri karte na eni od slovenskih promocijskih strani. V ceno je vključena še vstopnica za Sea Life, ampak je za moje pojme še vedno draga. Zelo na meji tistega, kar sem pripravljena plačati in kar za to dobimo.

Kmalu po tem, ko smo vstopili, smo ugotovili, da bo najbolje da se ločimo. V Gardalandu imajo povečini namreč tri meje. Od 100 cm naprej, od 120 cm naprej in od 140 cm naprej. Kot rečeno je bil Arne tik nad prvo mejo, Rene tik nad drugo mejo, Enej pa tam-tam na tretji meji. In potem so vse te meje določene še z ali brez spremstva staršev.

Gužva je bila precejšnja, dneva nismo najbolje izbrali.
Fantje so se postavili kar v vrsto za Mamuta, ki je bila dolga 40 minut, midva z Arnejem sva se odpravila proti skrajnem koncu, tistemu staremu delu z vlakom smrti, ki so ga zdaj predelali v 3D virtualni vlak smrti, ki pa takrat ni deloval (3D, vlak je delal) in proti meni ljubi Gosenici.
Midva sva najprej ugotovila, da lahko greva skupaj na Colorado boat. Sama si verjetno ne bi upala iti, ampak skupaj z Arnejem sva pa zbrala pogum, ni bilo tako hudo. :)
Nato sva se poskusila približati Gosenici, ki je ravno pravi vlakec smrti za take piškotke kot je Arne, ampak je bilo celo območje "kung-fu" še zaprto. Zato sva šla na ogled v piramido. OMG grozno. Če se spomnim kako zanimivo nam je bilo to včasih, je zdaj katastrofalno dolgočasno in neumno. Seveda smo 20+ let kasneje izjemno razvajeni in to ni več to.

Medtem smo se dogovorili s fanti, da pridejo na najin konec. Gužva na Kung-fu-ju je bila spet enormna 70min+ zato so se odločili raje za Colorado boat. Midva pa na Gusarsko ladjo. Spet dooolgčaaasss. Arneja je bilo sicer strah, tako kot nas včasih. :)

Na gusarski ladji je, še bolj kot drugje, v oči bodel grdi kapitalizem, vlečenje denarja iz žepov. Vrsta za na čoln je namreč imela prav obvoz. Če si bil na ladji prvič, si dobil obvoz do fotografa, ki ti je za "pičlih" 13 eur poskušal prodati poceni  printe.

Ko sva se vrnila sva ravno dočakala fante, ki so prišli na vrsto na Coloradu in fino našpricani, vsi mokri prišli z njega.

Nato smo si privoščili "piknik" na počasnem vlaku in nato spet, fantje v vrsto za Kung fu, midva pa na gosenico, pa na vrtiljak, pa na drugi vrtiljak. Nato smo se za nekaj časa združili, da sta šla lahko Enej in David na vlak smrti, kjer rano ni bilo gužve. Rene pa se je odločil, da še ni za te hece.

Končno je nastopil čas, ki ga je Enej čakal že vse odkar smo se začeli pogovarjati o Gardalandu. Družno smo se šli postaviti v vrsto za Raptrorja. David in Enej v vrsto, mi pa smo iskali najboljšo točko za opazovanje tega čudeža. Ko sta bila že tik pred tem, da bi prišla na vrsto, pa je sledil šok. Kar naenkrat sta se znašla pred nami, Enej z velikim razočaranjem v očeh in povešenimi ustnjicami. Tik pred vstopom so ga seveda izmerili in kot kaže, mojstri svoje delo res resno jemljejo. Menda so ga trikrat izmerili in se na koncu odločili, da še ni dovolj velik. :( Prav res se mi je zasmili. (BTW, dam jim prav, da delo resno jemljejo in mislim, da ima Enej še dovolj časa da doživi tudi to).

Na tej točki smo se spet ločili. Fantje so šli iskati adrenalin, midva z Arnejem pa kako bolj umirjeno zabavo. Obiskala sva otroški del, a ni bilo nič zabavnega, nato pa sva končno našla super igrišče, kjer se je Arne lahko malce razživel.

Ker se je čas zaprtja parka hitro bližal, sem ga prepričala, da greva še malce naokoli. Zanimale so me namreč vodne atrakcije, kot je Atlantida z velikim čolnom na "brzicah" in še enim čolničkom, ki sem mu pozabila ime, a se je na koncu izkazal za zelo zabavnega.

"You will get wet" je pisalo ob vstopu. Tam smo se ponovno srečali. In ker smo končno našli atrakcijo brez čakalne vrste, smo na hitro naredili tri kroge.

Na koncu smo zaključili še z okrepčilom v obliki sladkorne pene in vaflja v čokoladi.

Lahko rečem da je bil naš timing še kar zgrešen. Tako glede velikosti fantov kot tudi glede števila obiskovalcel in da cene kart definitivno nismo izkoristili. Kar se mene tiče, nimam nikakršne želje po obisku Gardalanda še kdaj, a fantje so bili na koncu koncev zadovoljni in to bo moralo biti za tokrat dovolj.




Mešani občutki, prvič na gosenici.

Tole je že bolje.

O tem pink panterju se bomo pa še pogovarjali. :)

David, Enej in Rene na Colorado boatu.

Klasika.





torek, 23. maj 2017

Eko post: Izpuhi

Ko peljem mulčke v vrtec, se tam vedno najdejo eni in isti junaki,
ki jim avto brni v prostem teku, medtem ko oni oddajajo otroke v vrtec.
Seveda so to v 99% tisti za največjimi (najmanjšimi lu..?? :D) avtomobili.

Zatorej, če jih hočete prepričati naj vendarle ugasneje motor, imam za vas en zabaven predlog, ki preverejno deluje. :)

Vprašajte nedolžno:

"Hej, a ti avto ne vžge?"

Odgovor bo gotovo nekaj takšnega: "Seveda mi! Kako da ne?"

"Aja, ker ga vedno pustiš vžganega, ko pelješ otroka v vrtec.
Sem mislila, da obstaja kak dober razlog."

Potem mu lahko razložite, da poleg tega, da smrdi in da mu ga lahko kdo ukrade, pa še sam bo kriv za to (hi, hi.. še mene mika, da bi jim ga kam premaknila. :)), porabi v petih minutah toliko bencina, kot ga sicer porabi v enem kilometru. (Vem da sem to enkrat nekje prebrala, recimo da drži).





četrtek, 18. maj 2017

Prvomajski dopust: Lago di Garda

Kot sem napisala že v prejšnji objavi, je bil petkov odhod od doma namenjen predvsem temu,
da smo se v soboto, ko je bilo napovedano najlepše vreme, zbudimo v neposredni bližini Gardalanda.

Ko smo prispeli v mobilno hiško, je bilo očitno, da smo bili v njej pri letošnji gostje.
Brezhibno čista,  da sem si najprej rekla, jok brate... v tako stanje jo jaz ne bom niti poskusila spraviti. Saj je bilo namreč doplačilo za čiščenje opcijsko, namreč, če si hiško pospravil sam si lahko prihranil 40 eur. No, s tem se nisem nameravala niti truditi. Zapravljanje dopusta za čiščenje je vredno več kot to.

Ker je bilo v hiško tudi zelooo mrzlo, smo našopali klimo do konca, skuhali toplo juhico in šibali na sprehod na obalo. Ta pa je ponudila čudovito kuliso za kratko družinsko fotografiranje.

Mislim da sem dobila nov ohranjevalnik zaslona.
Moji mulčki lepi. <3 p="">



 







ponedeljek, 15. maj 2017

Prvomajski izlet: Benetke

Že pred časom smo se odločili, da bo pri nas veljalo pravilo "Collect moments not things"
in da bomo namesto daril v obliki igrač in ostale plastike najbližje raje prosili za dinarčke, ki jih bomo porabili za kak super izlet.

Lani smo tako obiskali prijatelje v Nemčiji in Legoland, letos pa smo se odličili za obisk Gardskega jezera in Gardalanda.

Fantje so prispevali svoj denar, ki ga je bilo ravno za vstopnino v Gardaland, midva pa sva (kao) podvojila njihov znesek, da smo si lahko privoščili še spanje in nekaj pohajanja naokoli.

Vstopnice za Gardaland smo dobili najceneje na eni od strani z ugodnostmi, zraven so bile vštete tudi vstopnice za Sea Life.
Preko Bookinga pa smo najeli mobilno hiško v enem od kampov v nekaj kilometrov oddaljenei Moniga del Garda. Kamp se imenuje Piantarelle in smo ga izbrali zaradi najboljšega razmerja med ceno in oceno uporabnikov. V kolikor se v kratkem odpravljate na potovanje in imate nastanitev namen rezervirati preko bookinga, rezervirajte preko naslednje povezave (KLIK) in pridobite 15 eur popusta.
Zaradi slabe vremenske napovedi smo malce žonglirali z dnevi odhoda in obiska Gardalanda zato smo se zadnji trenutek premislili in prosili za zamenjavo datuma prihoda na en dan prej, pri čemer so nam v kampu brez težav ugodili, čeprav to ni v njihovih pravilih.

V škornjih smo se podali na pot v petek dopoldne, takoj po tem, ko nam je poštar prinesel še zadnji dve osebni izkaznici, ki smo jih ekspresno naročili v sredo, ko smo ugotovili, da sta pretečeni. Ker nismo imeli kakih posebnih planov za naprej smo se odločili za postanek v Benetkah.

Verjetno najdražji sprehod vseh časov. 45 eur za tronchetto in 11 eur za tri ure in eno minuto parkirišča v parkirni hiši.

Prijeten sprehod. Nekoč si morava vzeti čas, da obiščeva Benetke sama in za nekaj dni in raziščeva vse čudovite kotičke in skrite zanimivosti.

Ob odhodu nas je pospremila čudovita mavrica, ki se je raztezala čez trg Sv. Marka.

Nadaljevanje prihodnjič. :D





V primeru da se izgubijo.. kontaktna telefonska kar na roko. :) Na srečo brez potrebe. 









Za celo ulico nas je.


Afnjanje, medtem ko vedrimo med nevihto.

O waw, kaj je pa to zaena mašina?



Le kaj je tako zanimivega? :D