petek, 25. marec 2016

Nastop ob materinskem dnevu

Leto je naokoli in starši smo bili spet povabljeni na šolski nastop.

Enej sicer še vedno jamra in trdi, da ne bo več hodil na klavir, 
ampak po drugi strani pa s takim užitkom tolče po tipkah, ko bi le hotel še malce več vaditi.
Nočemo ga pa preveč siliti, raje manj, pa z veseljem.

Nastop je bil res prijeten in se že veselimo naslednjega. :)

Razlika od lani pa... ulala.





torek, 22. marec 2016

Titan in čudoviti uhani ManuelaS + Giveaway

Titan je čudovita kovina, ki jo človeško telo res dobro prenaša.
To vam lahko potrdi moj David, ki mu že leta uspešno drži ličnico na mestu,
in tudi jaz, ki imam ob vseh ostalih dragocenih kovinah precejšnje težave z uhani.

Raje se ne spominjam, kako sta mi ata in mama neke noči z nožkom neskončno dolgo odstranjevala srebrne uhane, ki so se mi zažrli v uho, jaz pa sem ob tem grizla lastno roko. Uf kako je bolelo.
V mladosti sem imela piercing tudi v popku, ki bi ga skoraj odstranila že po prvih dveh dneh. Bolelo je, gnojilo se mi je, vse do trenutka, ko so mi srebrno rinko zamenjali s tisto iz legiranega jekla. In potem.. kot da ni nič.

Dolgo sem iskala tudi take uhančke za ušesa, a je izbira zelo slaba. Vsi so strašno masivni in robati. Sčasoma sem jih vseeno uspela dobiti, a po nekaj letih enega od njih seveda izgubila.

Zdaj sem bila dolgo brez, dokler nisem pred kratkim slučajno naletela na uhančke ManuelaS.
Uhančki iz titana, ki so po vrhu še cenovno ugodni in Č-U-D-O-V-I-T-I, pa povrhu vsega še izredno kvalitetni.

Z njimi lahko kar pozabite na odstranjevanje uhančkov pred tuširanjem in pred spanjem. Če boste pozorni, jih boste opazili celo na fotografijah iz bazena. Fantastični, vam povem.

No, in ker dobre stvari zelo rada pohvalim, in ker rada priskrbim kako ugodnost za svoje bralce in bralke sem hitro pocukala Manuelo za rokav in jo povabila k sodelovanju.
Res sem bila prijetno prijetno presenečena, saj je bila takoj ZA. In to ne samo za enega od predlogov, ki sem jih ponudila. Kar za vse in to povsem brez obotavljanja.

Hvala Manuela, res si zlata!

Za materinski dan bo ManuelaS podarila ene svojih uhančkov iz titana, hkrati pa vsem bralkam ponuja še 20% popust pri nakupu v njeni spletni trgovinici.

Ker pa mamice ni brez otroka, bom tudi sama pridala svoj piskrček in podarila tablico z imenom otroka in 20% popust.

Za več informacij pa obiščite najini facebook strani:

ManuelaS  Klik, klik
All the LittleRockstars Klik, klik





četrtek, 17. marec 2016

Posameznik vs. svet

Zadnjič naju je novinarka Dnevnika ob koncu pogovora vprašala, če verjameva,  da lahko posameznik spremeni svet.

Takoj sva se strinjala, da ja.

Potem sem še malce razmišljala o tem in sem se domislila zanimive analogije.

Takole gre:

Če se jutri zjutraj zbudim in se odločim, da mi je vseeno za vse.
Nabijem muziko navsezgodaj in je ne izklopim cel dan, tudi če grem od doma, ni važno.
Ko grem ven, obujem superge, ki sem jih imela včeraj za v blaten hrib, blato, ki se mi je prejelo gor, se je ravno prav posušilo, da ga spuščam po celem hodniku.
Peljem otroke v vrtec, parkiram avto kar pred vrati in ga pustim da teče v prazno, medtem ko se mi počasi preoblačimo.
Namesto da nesem smeti v kanto, vržem vrečko kar čez balkon. Vseeno mi je, ali pristane na sosedovem balkonu, cesti ali na nabrežju reke, ob nogah francoskega ribiča.

Moram nadaljevati?

Lahko? No, lahko posameznik spremeni svet?
Vsaj tistega v radiju 1 km?

Pa še to, veste kdo je kriv za onesnažen zrak v kitajskih mestih?
Kdo kupuje izdelke iz njihovih tovarn?
Mhm...




torek, 15. marec 2016

Bazen

A veš tisto, ko se zjutraj zbudiš v sončno jutro, narediš načrt za skok v hribe,
pogledaš še enkrat skozi okno in sneži.

In potem od same sitnobe spakiraš kopalke in greš v bazen.

Ma je bilo prav luštno. Glede na to, da se je slabše vreme kar nadaljevalo, nam je bilo prav fino lepo na toplem.
Logaški bazen je še tako fotogeničen, s to svetlo modro barvo in veliko svetlobe.

Prvič odkar imava vse tri, je bilo bazenčkanje tudi za naju precej ležerno, saj se vsi trije že samozavestno premikajo po bazenu, z ali brez, napihljivih pripomočkov.










Pazi skat. :)

Renejve prvi potop na dih. :)









Rezultat po 3 urah. :)



nedelja, 13. marec 2016

Mediji

Marička a ste videli to.
Ta teden smo bili pa ves čas po medijih.

Najprej v ponedeljek na račun ŽePZ Tice.
A sem vam že pravila kako smo po kakih 20 letih letos nostalgično prepričale našo osnovnošolsko učiteljico glasbe, da se vsaj za eno uro na teden vrnemo v tista zlata leta. In smo. In se imamo super.
V soboto smo prvič nastopile na Medobčinski reviji v Cerknem. V glavnem, v ponedeljek so nas bli vsi lokalni cajtngi polni (no, ne samo nas, vseh zborov).
Klik

In ne samo to, na isti dan, smo se familiarno znašli na straneh Dnevnika s svojim razmišljanjem o ekologiji in o sodelovanje v 100max.
Klik

Potem smo se pa še v sredo gledali po tv, pri slovenski kroniki. Ista tema 100max.
Lušten prispevek so naredili.
Klik


Tolk, za statistiko. :)

sreda, 2. marec 2016

Zimske počitnice

Jp, jp...

Počitnice smo preživeli čisto tako kot smo predvidevali.

En dan na snegu.
Arne prvič na smučkah, Rene drugič, Enej prvič alpsko smučal s tekaškimi smučkami, predvsem pa na sankah. In najbolj grozno kosilo preteklih nekaj let zagotovo. Beli kamen na Vojskem. Fuj. Ne priporočam. Renejeva izjava, ko je poskusil juho: "Sm mislu de bu dobru."

Še en dan v Ljubljani (ta veliki štirje). Na razstavi Čoveško telo (luštno, čisto nič srhljivo, strašljivo...), v zvezdi na tortici, V Citiparku na hitro mimo Lego razstave, malce šopinga in njami večerja v Kitajski.

Večino dni pa, po zaslugi vremena, doma, na kavču. Pred televizijo, za računalnikom, na telefonih, ob puzzlah, igrah, knjigah... eh klinc, tudi to včasih paše.

Tik pred zdajci je še mene ena mini trebušna viroza napadla, tako sem soboto, namesto da bi pekla Davidu torto, ali tekala po Slivnici gor in dol, preživela med wc-jem in kavčem.

Šele v nedeljo smo si privoščili en res lep izlet, malce morje povohat.

Ustavili smo se v Poreču, kjer smo se brezciljno sprehajali po potkah ob morju, jedli rib(ic)e, metali kamenje v morje, zganjali norčije, se vozili s skiroji, kolesi in vozički, opazovali veverice (7) in druge živali (žive in mrtve).

Nato smo si privoščili odlično kosilo v piceriji Dali v Poreču. Pica, uštipci, šampinjoni na žaru, pomfri.. vse je bilo zelo okusno in še za večerjo nam je ostalo. Prijeten ambijent, precejšnja gužva. Nam je ravno uspelo dobiti še zadnjo mizo, vsi ostali so čakali vsaj po 15 minut. Tudi čakali smo na hrano precej dolgo, a se je splačalo.

Po kosilo pa še za nekaj ur v bazen v hotel Diamant. Tudi tu so bili zelo prijazni. Ker nismo imeli gotovine, do bankomata pa bi se morali sprehoditi čez celo avlo hotela, so nam kar malce skozi prste pogledali. Nad Valamarjevimi hoteli smo itak vedno navdušeni.


Lej kaka poza, se vidi da hodim na telovadbo. :)


Hop gor, malce sem pa cvikala, da se zataknem s prsti in telebnem na nos v plitvino. :)


Vodi au, a?


Pravzaprav sem fotografirala veverico. Meh, tudi drevo ni slabo. :)










torek, 1. marec 2016

100 max: 1 in 2 dan

No tako. Prva dva dneva sta za nami.
Malce se še lovimo, malce še ugotavljamo kako in kaj, ugotavljamo pomanjkljivosti, ampak prvi vtis je.

Pravzaprav ta teden ni ravno najboljši za nas,
saj moram jaz dvakrat na daljšo pot, Enej se ves teden vozi na plavalni tečaj v Logatec,
je pa res, da je bil David pretekli teden v Nemčji in je prevozil 1500 km, tako da tole v tem tednu vseeno ni tako grozno.

Potrudili smo se po najboljših močeh, da smo sešteli vse točke kar smo jih pridelali.
Marsikaj v opise ni zajeto, recimo pričakovala bi, da bi zajeli tudi velikost bivalne površine, popis aparatov, koles, telefonov, količina smeti, prinešene embalaže.. še kaj bi se našlo.

Čeprav pri popisu aparatov, se točke glede na število let, ko jih uporabljamo, že povsem porazgubijo.
Tako je tudi dnevna poraba avtomobila enaka ničli, če ga imamo namen uporabljati 12 let.

Res veliko točk pribije vsakodnevna vožnja.
Ogromno točk se dobi z mesnimi izdelki. Za občutek 200 g piščančjega mesa znese 23 točk.
Nekaj znese pa že "osnovna vrednost", torej samo to da smo in da živimo v tem okolju, to so stvari, na katere nimamo vpliva. To znese 24 točk na osebo na dan (v Švici, kamor so nam svetovali, da se pofočkamo tudi mi. V Nemčiji to znese že celih 44 točk).
Mi veliko prihranimo pri gretju, saj ogrevamo na pelete.

Tako no.. kar zanimivo.

Na povezavi: 100max.org si lahko tudi ogledate, kako poteka igra in kako zbiramo točke sodelujoče družine.

Včeraj smo tako zbrali skupaj 273 točk od skupno dovoljenih 500.
Danes smo prišli na 502. Jajks.