Novoletne zaobljube

Po lanskoletnem izjemno uspešnemu letu za miganje je letos sledilo leto, ko je bilo miganja skoraj nič. Sem in tja kak tekec, sem in tja kak pohod večinoma pa sedenje za mizo ali na kavču z računalnikom na kolenih.

Iz dneva v dan sem lahko opazovala kako se iz fit mame spreminjam v žolcast knedl. Počutje se je seveda ves čas slabšalo in iz dneva v dan sem drvela globlje v spiralo nezadovoljstva in basanja s sladkarijami. Vsako prepirčevanje in večerni sklepi so šli po vodi že takoj zjutraj.

Tudi pri Davidu ni nič bolje. Bolečine v križu so ves čas prisotne in ve, da bi jih z miganjem lahko pregnal, pa je tudi on vpet v kolesje "kuča - posao".

Zdaj sva se odločila, da se končno izkopljeva iz tega brezna in sicer tako, da se "na suho" prijviva ne eno od privlačnih Trail maratonov in potem nama ne bo ostalo drugega, kot da natrenirava. In ko treniraš je vse lažje in bolje.

Začela sva kar takoj, nima smisla čakati na novo leto.
V sredo zjutraj podala sva se podala proti Poreznu.

Ob osmih sva bila že v Davči, ob desetih na Poreznu. Prav zanima me, kako bova to pot premagala čez nekaj mesecev. Ker zdaj naju vse boli. :)

In če hočeš spraviti nazaj na pravo pot, je potrebno sprazniti vse zaloge sladkarij in slanih zadev iz omare. Tako sva si kar na poti končno privoščila čokolado, ki so nam jo v pokušino poslali iz Moja Čokolada. Poskusila sva belo čokolado z morskimi algami in črno morsko soljo (ha?) Moram reči, da me ni kaj dosti mikala ko sem prabrala naslov. Ampak je prijetno presenetila. Sem ljubiteljica bele čokolade in ta ni razočarala. Ne vem kakšen je smisel alg v njej, saj jih praktično nisem čutila. Mogoče so tako oh in sploh zdrave, da jih nam jih hočejo skrivaj vtakniti v hrano. Črna sol pa da čokoladi prijetno slanost in s tem svežino. Le na določenih mestih je te soli malce preveč in nadvlada okus čokolade. Na splošno pa zelo dobra čokolada s katero se bom v prihodnosti (ko zaključim s projektom knedl) z veseljem še posladkala.

Druga čokolada, ki so nam jo dali v pokušino pa je bila temna čokolada brez sladkorja in z banano.

Tudi ta je bila presenetljivo okusna, čeprav sama banane ne maram v drugi obliki kot v izključno v obliki banan ali sveže zmiksanega smutija. Okus spomnija na čokoladne penaste bananice, ki smo jih radi jedli v otroštvu le precej manj sladka je. Kar me moti pri čokoladah slajenih s sladili je tisti prazen okus v ustih, ki ti ostene ko je zmanjka.

Zdaj pa dovolj sladkarij. Gremo migat. :)