petek, 30. december 2016

Novoletne zaobljube

Po lanskoletnem izjemno uspešnemu letu za miganje je letos sledilo leto, ko je bilo miganja skoraj nič. Sem in tja kak tekec, sem in tja kak pohod večinoma pa sedenje za mizo ali na kavču z računalnikom na kolenih.

Iz dneva v dan sem lahko opazovala kako se iz fit mame spreminjam v žolcast knedl. Počutje se je seveda ves čas slabšalo in iz dneva v dan sem drvela globlje v spiralo nezadovoljstva in basanja s sladkarijami. Vsako prepirčevanje in večerni sklepi so šli po vodi že takoj zjutraj.

Tudi pri Davidu ni nič bolje. Bolečine v križu so ves čas prisotne in ve, da bi jih z miganjem lahko pregnal, pa je tudi on vpet v kolesje "kuča - posao".

Zdaj sva se odločila, da se končno izkopljeva iz tega brezna in sicer tako, da se "na suho" prijviva ne eno od privlačnih Trail maratonov in potem nama ne bo ostalo drugega, kot da natrenirava. In ko treniraš je vse lažje in bolje.

Začela sva kar takoj, nima smisla čakati na novo leto.
V sredo zjutraj podala sva se podala proti Poreznu.

Ob osmih sva bila že v Davči, ob desetih na Poreznu. Prav zanima me, kako bova to pot premagala čez nekaj mesecev. Ker zdaj naju vse boli. :)

In če hočeš spraviti nazaj na pravo pot, je potrebno sprazniti vse zaloge sladkarij in slanih zadev iz omare. Tako sva si kar na poti končno privoščila čokolado, ki so nam jo v pokušino poslali iz Moja Čokolada. Poskusila sva belo čokolado z morskimi algami in črno morsko soljo (ha?) Moram reči, da me ni kaj dosti mikala ko sem prabrala naslov. Ampak je prijetno presenetila. Sem ljubiteljica bele čokolade in ta ni razočarala. Ne vem kakšen je smisel alg v njej, saj jih praktično nisem čutila. Mogoče so tako oh in sploh zdrave, da jih nam jih hočejo skrivaj vtakniti v hrano. Črna sol pa da čokoladi prijetno slanost in s tem svežino. Le na določenih mestih je te soli malce preveč in nadvlada okus čokolade. Na splošno pa zelo dobra čokolada s katero se bom v prihodnosti (ko zaključim s projektom knedl) z veseljem še posladkala.

Druga čokolada, ki so nam jo dali v pokušino pa je bila temna čokolada brez sladkorja in z banano.
Tudi ta je bila presenetljivo okusna, čeprav sama banane ne maram v drugi obliki kot v izključno v obliki banan ali sveže zmiksanega smutija. Okus spomnija na čokoladne penaste bananice, ki smo jih radi jedli v otroštvu le precej manj sladka je. Kar me moti pri čokoladah slajenih s sladili je tisti prazen okus v ustih, ki ti ostene ko je zmanjka.

Zdaj pa dovolj sladkarij. Gremo migat. :)















sreda, 21. december 2016

Gradnja hiške: beton

Ko so nam pripeljali tale beton, smo prihiteli na gradbišče direktno iz urgence.
Ubogi Arne z vnemtimi ušesi in skoraj 40 vročine ampak logistično edina opcija.
Pa brez skrbi nismo dolgo matrali.

Je bila pa pravelika simbolična vrednost, da nebi potisnili tudi njegove rokice v sveži beton, kjer bo skrita ostala za vedno, dokler bo stala hiška. <3 p="">

















torek, 20. december 2016

Snežakovi drekci

Danes dopoldne me je obiskal poštar in mi prinesel luštkan paketek, ki sem ga sicer pričakovala, nisem pa pričakovala da bo tako zelo kjut.
Prav nerodno mi je, kako zelo po otročje sem zavriskalako sem ga odprla. :)

Ne morem da vam ne bi pokazala kaj je bilo v njemu in tudi ne bi bila jaz, če vam ne bi pri čudoviti Almi, ki bi ji skoraj lahko rekla sodelavka, (čeprav delava vsaka na svojem biznisu), saj toliko časa preživiva skupaj na chatu in si pomagava z nasveti in spodbudnimi besedami. Kje se je že začel stavek? Aja.. popust, popust sem vam zrihtala. ;)

Uhani so čudoviti za nositi, saj so osnove iz kirurškega jekla in čisto nič ne dražijo ušes, niti tistih najbolj občutljivih. Okrasni del pa je iz fimo mase in tako lahek, kot da bili zares izdelani iz bleščečih snežink. Pet minut po tem ko jih daš v ušesa, pozabiš nanje, ker se jih niti ne čuti več.

Snežakovi drekci za poredne punce so čudovito darilo ki ga kupimo sebi (taka darila so itak najboljša).
saj se z diskretnim svetlikanjem lepo skladajo z letnim časom.

Hkrati pa so zabavno in čudovito darilo vse tiste, ki si zaslužijo drobno pozornost, pa nimamo zanje nič primernega izpod lastnih spretnih prstov. Saj veste, za ta fajn sodelavko, prijateljico s katero se bomo po letu dni spet srečae, za hčerkino prijateljico, nečakinjo ali novoletni žreb daril med puncami. Vsaka jih bo vesela.

Eni bodo premalo, boste videle. Če bi jih jaz kupila komu za darilo in ne bi kupila še enih zase, bi bila v težavah. Sam povem. Ker po toči zvoniti je prepozno. Ker se bo zagotovo našla še kaka prijateljica, ki jih bo hotela tudi zase, pa vam bo Alma ob nakupu 2 parov uhanov tretjega podarila.

Zdaj pa hitro... Klik na link do uhančkov: KLIK
Ob zaključki nakupa pa uporabite kodo SNOWMAN20 za 20% popust.

Pa še za njeno celotno trgovino: Klik 

Če niste vešči spletnega nakupovanja, pa jih lahko naročite tudi direktno njej preko FB profila: https://www.facebook.com/unikatninakitalma


















ponedeljek, 19. december 2016

Berem: Elizabeth Gilbert: Pečat stvarjenja

Tik pred dopustom sem šla v knjižnico in knjižničarka mi je predlagala v branje veliko debelo knjigo,
ki jo je napisala Elizabeth Gilbert. 

Elizabeth Gilbert je tista gospa, ki je napisala Jej, moli, ljubi. Velik hit, po katerem je bil posnet tudi film z Julio Roberts v glavni vlogi, ki pa mene osebno ni navdušil. Ne knjiga ne film. 

Tudi naslovnica knjige ni takšna, ki bi me pritegnila na prvi pogled. Zato je gotovo ne bi vzela v roke, če mi je knjižničarka ne bi predlagala in zato vem jo želim priporočiti tudi vam, ker je škoda da neopažena ostane na policah.

Kar je najbolj zanimivo pri tej knjigi je, 
da pravzaprav ne govori o ničemer zanimivem. Če se malce nerodno izrazim.

Zgodba se začne že pred rojstvom Alme Whitteker in jo spremlja čez vse življenje. Rodi se v bogato družino, ekscentričnemu očetu. V življenju se ji ne zgodi nič posebnega. Ne poroči se, nima otrok, nikamor ne gre, vse življenje pa raziskuje mahove. Nič.

Ampak je tako fantastično napisana, da te potegne vase, posrka, vakum naredi in je ne moreš odložiti iz rok. Res, tako posebna tako neverjetna, da ne znam opisati.

Samo to vam rečem, da jo vzemite v roke in poskusite, ne bo vam žal.
Moj standard za nakup knjige je tak, da ko jo preberem in bi jo želela še in še brati, šele takrat se odločim za nakup. In ta knjiga vsekakor dosega ta standard.

Preberite več. KLIK




petek, 16. december 2016

Tema za petek zvečer: Orgazem

Tale objava bo malce drugačna kot ste jih vajeni na moji strani, ampak upam, da boste uspeli prepoznati globlji razlog zakaj želim to deliti z vami.

Če ste bolj sramežljive sorte, pa jo raje preskočite. Čeprav zna biti, da bo ravno vam najbolj koristila. ;)

V osnovi vam pošiljam link na spletno stran, kjer lahko poslušate kako zvenijo resnični orgazmi, resničnih ljudi, resničnih žensk. Pravzaprav lahko (anonimno seveda) posnamete tudi svojega. PS. Vklopite zvok, ampak če ste v službi ali nekje v javnosti uporabite slušalke, ali pa raje počakajte da preidete domov, da ne bo kakih težavic. :)

In zakaj se meni zdi tako pomembno deliti tole z vami?

Zato ker so ustanovitelji spletne strani ugotovili, da 50 % ljudi ni dobilo dovolj informacij o spolnosti v otroštvu / mladosti in da so (so bile) njihove predstave o spolnosti napačne in so v veliki meri izhajale tudi iz videnega v pornografskih videih.

Zato poskušajo z galerijo orgazmov, prikazati kako zelo napačne so predstave o seksu, ki jih mladostniki dobijo iz porno filmov.

Tako, zdaj pa uživat. Tako in drugače.
Aja, pa poučiti mulce. :)

Ja kaj... vsaj trikrat sem že. ;)
In ne, nisem posnela orgazma. :)









Gradnja hiške: Armatura

Ko smo se tega dne dobili na gradbišču z nadzornikom in izvajalcem, sem bila prvič presrečna da imava nadzornika.

Pa da objasnim, da tu izvajalec ni bil nič kriv, saj je ravno zaradi želje po natančni izdelavi za polaganje armature najel podizvajalce, da bo ja tako kot je treba.

Aha. No tako na prvi pogled je bilo videti vse oh in sploh super.
Ko smo začeli gledati nekoliko bolj natančno (ne midva ampak nadzorni) pa so se kar pojavljale nove in nove napake.

Najprej smo ugotovili eno tako manjšo, namreč ob montaži armature je bil montiratn tudi strelovod. A je bil tako zvezan, da so vijaki gledali navzgor in so bili tako blizu vrha, da bi se kaj lahko zgodilo, da bi pogledali skozi beton. Not good.

Potem gledamo naprej in ob pregledu načrtov ugotovimo, da so pod edino nosilno steno v hiši pozabili namestiti ojačitve, na drugem delu so bile prekratke, na tretjem delu pa armatura za steno sploh ni bila montirana.

Na srečo se je dalo vse še popraviti.
A ko sva se usedla v avto sva se samo spogledala. Kaj bi bilo brez nadzornega?
Verjetno nič, lahko pa veliko. UF.