torek, 19. julij 2016

Mulčki moji

O ti mulčki moji. 
Zdaj so že vsi trije dovolj veliki, da se lahko občasno igrajo skupaj.
Konča se seveda vedno z jokom. Kako pa drugače.

Čeprav se, nameravala na začetku objaviti samo fotko in nekaj besed vidim, da se je tole razvilo v celo statistično objavo. No pa naj bo. 

ARNE
Govori ta naš Arne kot stara klekljarica pred prhavzom v Idriji. Vse pove. Stavke sestavlja kot se šika, le R mu še ne gre. Včasih malce po dislektično zamenja črke v besedi.

A mi das pajača? t.j. Brisačo.
Toled bi, a lok? Sladoled bi, a lahko?

Arne, je prvi od treh, ki ima domišljijo. 

Ravno danes sem ga opazovala, kako se igra z baby bornom. Posedla sta se na kavč, lepo ga je objel čez ramena, malce predse ga je potisnil, da je tudi on videl risanke.
Potem je opazil, da ima rdeča lička. "A si se udalu? A te je balilu?"
Že čez nekaj minutk ga je kregal. " A bos piden, a?"

Nato se je Rene spomnil, da imamo v kleti voziček zanj. In smo ga peljali na sprehod. Krega seveda cel kup. Le kako pravično razdeliti tistih 100 m klanca do igral? Vendar ga je Arne ves čas previdno vozil, kot da ima v njemu pravega dojenčka, pogovarjal se je z njim, mu malce popravil voziček. Medtem ko Rene... ah ja.. dirke. Seveda.

Tudi njegove izjave tedna so domišljijske:
Recimo: "Ti si piščanck, jest sm k(r)ava, grima u bazen". 
Ob tej umiramo od smeha. "A sm jest tu jiku" nas vpraša, ko se valjamo po tleh.

Včasih pride proti jutru k meni in zahteva, da mu dam roko. "Dej de te bom buđau". Pa še lepo prijetno me boža. Če se spomnim Enejevega šlatanja za uho, me kar skomina. Tole, no tole bi se pa dalo potrpeti. :)

Plenic smo se že znebili, malce na silo. Z vpeljavo pralnih. Če bi čakali nanj, da bo "pripravljen" bi nam zrasla brada. Ker ni kazal nikakršnega zanimanja za kahljico, nasprotno ni bilo šans, da ga posedemo. Pa smo podkupovali, z risankami, z bomboni.. in je uspelo. Aleluja. 

Čeprav mi je strašno lušten in nadvse rada imam dojenčka... ampak zdaj pa vem.. pri treh. Dovolj je. Če sem pred kakim letom, še z nostalgijo razmišjala, oh in ah.. dojenčki.. zdaj vem, da je dovolj. Nikakršne želje nimam po še enem otroku. Obožujem vse tri, nobenega od njih ne bi mogla pogrešiti, ampak z največjim veseljem pa delam kljukice ko se znebim novega kupa dojenčkastih stvari. Bože mili, koliko ene šare rabijo ta mala bitjeca.

Voziček, kljukica
Plenice, kljukica
Kjut dojenčkasta oblačilca, kljukica
Previjalna podologa, kljukica
.. aaahh, tako osvobojajoč občutek. Da ne govorim o tem, kako veliko je kar naenkrat postalo naše stanovanje. Da se vračajo rože na police in rokenrol v zvočnike.

ENEJ
Enej je že na robu pubertete. Vse bi se po svoje odločal. Vzgajati se ne pusti nič. Prav zgrozim se včasih. Z bontonom za mizo se ukvarjamo že odkar je šel v prvi razred in tam pozabil vse, kar so ga nučili v vrtcu. Obup. 
In izbirčen... naš Enej, ki je pri enem letu jedel olive in rukolo... ničesar več ne je.
Vsak dan najde nekaj novega česar ne mara. Lahko si pulim lase, pomaga ne nič. Raje ne bo jedel kot da bi jedel kar si je zamisli, da ne bo. Oziroma poje na zalogo, ko najde kaj "dobrega".

Ravno danes je predlagal, da bi bilo fino spet zbirati pike in zvezdice. Pa da bi za zvezdico dobil denar. Žepino. Doslej mu koncept denarja nikakor ni bil jasen. Bomo videli kako bo zdaj.
Dogovor je tak. Vsak dan eno pravilo "brezplačno" dodatno opravilo 50 centov. Danes bil še zelo zagnan. Pomil je tla po vsem stanovanju in pospravil sobo. Zvezdica. 

RENE
Rene, ah ta je ena posebna sorta. Simpatičen za pojest. Igralec še vedno.
Ker je bil ves čas bolj počasen od bratov, me v zadnjem času meče na rit, kako pametno se pogovarja. Kar gledam ga in opazujem. Neverjeten smisel za humor ima.
Le motorika še vedno ni njegova močna stran, pa še zelo previden je.

Ravno danes mi je razlagal kako se je v vrtcu učil voziti z rolerji. Jaz mu jih doma namreč ne dam, ker vem, da se ne bi dobro končalo. Pravi, da se je moral voziti po travi, saj je vsaj 100x padel. Na travi je bolj varno. Ko je razlagal, kako je padal se je zraven hihital, da ga je kar treslo. :)

Rastejo kot gobe po dežju. 
Iz Enejve omare, še prestavim oblačila za kako sezono na stran, iz Renejeve pa direkt v Arnejevo. Ne zgodi se redko, da si kako majico kar malce menjata. 
Velikost cca 140 - 120 -100.
Teža 26 - 20 - 15. 

Ne glede na to, kako mi kravžljajo možgane, ne vem kaj bi brez nih.
Mulčki moji. <3 p="">


3 komentarji:

  1. luštni fantje. Te pa čisto razumem kako imaš po 3 otrocih dovolj :) tudi jaz nimam nobene želje po dojenčkih...mislim, da sem se jih naužila do vesolja in nazaj :D

    OdgovoriIzbriši

Dej mi kej lepega povej... :)
Žaljivi in nesramni komentarji bodo izbrisani.