sreda, 22. junij 2016

Rilkejeva pot

Letos spomladi smo res dobro izkoristili vsak lep vikend, ki se nam je ponudil.
Če smo videli, da bo sonce smo spustili vse iz rok in hop na izlet.
Doma lahko vse počaka.

Konec maja smo se tako podali na izlet na Rilkejevo pot v Sesljan.

Ravnali smo se po navodilih bloga "Čarovnije z male kmetije", ampak ker smo (sem) malce nenatančno brali, smo parkirali avto na nekem drugem parkirišču z kamnitim spomenikom.
Tako smo se do obale spustili po strmi poti, ki pa nas ni pripeljala do Rilkejeve poti, ampak še malce ven iz Portopiccola. Tako smo se nehote sprehodili še čez to novo, malo mondeno mestece, ki so ga pred kratkim povsem umetno ustvarili iz zapuščenega kamnoloma.

Sprehod je bil rahlo neprijeten, saj so bile ulice večinoma prazne, polne nadzornih kamer. Ves čas se počutiš, da ne spadaš tja in čakaš, kdaj te bo kodo nagnal. Sploh ker smo v mesto vstopili čez gradbišče.

Ko smo prišli iz mesteca nazaj do vrha, smo bili že povsem prekurjeni in utrujeni, ampak smo se po kratkem postanku vseeno odločili, da  pot nadaljujemo por Rilkejevi poti.

Pot je res prijetna, in čeprav je zelo dobro zavarovana, je za mamo treh mulcev vseeno malce adrenalinska. Ves čas samo opazuješ, če kdo kam neustrašno pleza, če vsi žeblji držijo, če so vse deske še cele in podobno.

Pot je dolga vsega skupaj 2 km, a ker nam je že kmalu zmanjkalo vode, je bila edina motivacija za nadaljevanje obljubljena kokakola v Devinu. Tam smo si privoščili malce počitka. Obisk gradu pa smo prihranili za naslednjič.

Za pot nazaj do Sesljana pa smo izbrali kar avtobus (ampak smo bili tako hitro na cilju, da smo se peljali še dve postaji naprej in bi bilo vseeno če bi šli kar peš. :)).

Fajn avanturica, verjetno še kdaj ponovimo, ko bomo bolje pripravljeni.








Seeencaaa!!!!


Vhod v podzemno garažo pod apartmaji.






BU!! To sva jih prestrašila. :)





NI kej, včasih je tudi kokakola zakon.



7 komentarjev:

  1. Vedno občudujem vaše slike, ker so zelo lepe - sploh barve! :)
    Zato me zanima, ali fotografije, preden jih daste na blog, kaj obdelate. In pa, kater fotoaparat oziroma objektiv uporabljate?
    Opravičujem se, če ste to že kje mogoče napisali in sem zgrešila.

    Lep dan vam želim, Špela

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hvala Špela,

      Sem že napisala, ampak že dolgo ne, z veseljem napišem še enkrat.

      Za fotografiranje uporabljamo Nikon D7000, največkrat z fiksnim 35 mm objektivom (za portrete imamo še raje 80 mm ampak revež že dolgo čaka da ga nesemo na popravilo).
      Vedno fotografiramo v raw formatu in jih zato moramo vsaj pretvoriti v jpg, ampak ponavadi jih še malce obdelamo. Veliko jih izbrišemo, malce jih obrežemo, poravnamo linije, če do fotkane znotraj vedno popravimo belino, in običjano še malce posvelimo. Barve pa le redko, ponavadi se David igra z njimi na kaki panorami. :)

      Upam, da ti bo to v pomoč. :)
      Lp, Anita

      Izbriši
    2. Najlepša hvala za informacije, bodo res zelo prav prišle!

      Se veselim še naslednjih postov na vašem blogu, ker res navdihujete ljudi s svojo družino, super ste! :)

      Izbriši
    3. O kako lepo! Hvala <3!

      Izbriši
  2. Vauuuu :).
    Taki potepi so nekaj najlepšega :).

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Ja res je... se veselim kakega skupnega. :)

      Izbriši
  3. Rilkejeva pot je res lepa, si pa predstavljam, da je za mamo treh razposajenih mulčkov rahlo psihično naporna. :)
    Drugače pa prvič vidim, kako se da urediti kamnolom. Super ideja in izvedba.

    OdgovoriIzbriši

Dej mi kej lepega povej... :)
Žaljivi in nesramni komentarji bodo izbrisani.