torek, 21. julij 2015

Arboretum

Zame malo službe, malo družbe.
Vedno pa zabavno za otroke.

Še pred Frajo in Franjotom. Ko je ati še lahko držal fotoaparat v rokah. :)










Jp. Še vedno. Zna biti da bo še kar trajalo.








sobota, 18. julij 2015

Domače sladice

Letos imamo veliko sreče s sadjem. 
Veliko se ga da dobiti in seveda ga je treba pametno porabiti.
Najprej smo pripravili marelično marmelado.
Iz borovnic smo pripravili tortico, sladoled in štruklje pa še nekaj jih je ostalo za v zamrzovalnik.
Iz malin sladoled in marmelado.
Zdaj čakamo še na pošiljko sočnih vipavskih breskev.
Mmmm potem pa lahko počasi pride jesen. (Ampak res počasi, tale vročina je v Beli prav prijetna.)





petek, 17. julij 2015

Rene 4 leta, izjava tedna.

Kar dolgo je že od takrat, pa kaj ko tega še nismo ovekovečili.

Tale naš žalostni klovn, ki toči krokodilje solze a že trenutek kasneje osreči vse s svojim mokrim nasmehom. 

Kar naenkrat je postal tak velik fant, samostojen, zabaven, ki stresa šale iz rokava hitreje kot jih uspemo dojemati.

To je samo ena od izjav.

"Mami, zej se bomo mougl mal pamint, de bom jest na vrhu spal (na pogradu)."
"Ja sam danes boš še spodaj, ker se še nismo pogovorili. Prej se spomni, ne šele zvečer ko je cajt za spat."
"Ja lej, sama si si kriva!"

in "Lad te imam!", mi pove vsak večer, ko mi da poljubček in objemček za lahko noč.
Tudi jaz te imam lada, srček moj, zelo!












ponedeljek, 13. julij 2015

Lignano z mulci

Ko sva z Anito naložili vso kramo in vseh 7 mulcev v kombi, so se nama kar malce kolena tresla, trema naju je pošteno grabila. "Če speljeva tole, bova registrirale organizacijo kolonij".
Ko sva prispeli, smo hitro postavili osnovna pravila obnašanja in upali, da se oprimejo.

Hitro smo postavili šotora in šibali valove preskakovat.

Prvi dan je bilo vroče za znoreti. Ob enajstih, ko smo šli spati, smo morali prej še pod mrzel tuš, da smo se toliko ohladili, da smo lahko zaspali. In verjetno sem prvič v življenju spala, ne da bi bila pokrita vsaj z rjuho.

Drugi dan so nas popoldne na plaži presenetili močni valovi, da sva bili kot kak Baywatch, ves čas v pozoru in šteli in prerazporejali male bučke v vodi. Zvečer in ponoči pa močan veter, ki nama je kar malce strah nagnal v kosti. Ker do jutr ni ponehal, smo se že odločili, da spakiramo a potem se je le pokazalo sonce in smo se odločili, da ostanemo.

Zaradi velikih valov, smo se tokrat raje odločili za bazen, nad čimer so bili mulčki navudšeni.
Zvečer sva še nazdravili uspešno izpeljanemu projektu in obžalovale, da ga je že konec.
Prav dobro smo se znašle. Fantje so se super razumeli in nama niso povzročali nikakršnih skrbi. Najtarejšega sva že malce izkoriščali, da je vozil tamalčke na wc in na sprehode. Le Arne se je šele zadnji dan toliko sprostil, da sem lahko šla sproščeno na wc.

Zadnji dan pa še malo plaže in spet smo veselo filali kombi. Po pol ure vožnje so vse te male glave zakinkale in čez slebi dve uri smo bili že doma.

Super je bilo, prav carici sva bili. :)






 













torek, 7. julij 2015

Pakiramo

Tudi tisti, ki ne moremo na morje, smo poiskali način, da vseeno za nekaj dni pa le namočimo noge.

Anita in še ena Anita, ki ima moža na bolniški in ne sme na sonce, sva združili moči,
se odločili, da vseeno popokava vseh 7! mulcev in greva na na dopust(?) za nekaj dni.
No, dopust si bova privoščili naslednji teden, ko bova mule poslale nazaj v vrtec, ampak upajmo, da lepo se bomo pa vseeno imeli.

Wiiii.... :)

BTW: Naš Franjo se lepo zdravi. Danes je imel prvo kontrolo in zaenkrat se kosti lepo celijo, dodatni posegi niso potrebni. Naslednja kontrola pa spet čez tri tedne.
Boli ga še, še vedno spi na kavču v polležečem položaju, vse bolj na tekočem z TV programi, v službi pa niti ne opazijo da ga ni, ker večino dneva tako ali kar preko telefona rešuje krizne situacije. :)
Enej pravi, joj Ati, kako imaš ti fajn službo. Al si na telefonu, al na računalniku al pa televizijo gledaš.