petek, 29. maj 2015

Igra za vse

Ker smo pri nas doma zelo različno stari in zelo različno sposobni, zelo težko najdemo igro, pri kateri bi lahko sodelovali vsi. Praktično je nismo našli.

Smo jo pa zato, kar sami izumili.
Gre pa takole.
Vzamemo komplet žebljičkov in jih razvrstimo po barvah.
Vsak dobi eno barvo (če jih je enakomerno število).

Vzamemo kocko in jo mečemo v krogu. Najmlajši začne in nato v smeri urinega kazalca.

Vsakdo v izbrano ravnino napiči toliko žebljičkov kolikor pik je vrgel na kocki. Vedno gremo naravnost. Ko pridemo do konca vrste si izberemo novo. Tisti, ki je hitrejši zapre pot drugemu.
Pa še ves čas se dogaja, ker ko vržeš kocko in začneš pikati žebljičke, lahko nasledni že vrže in pika svoje žebljičke in naslednji in naslednji.

Zmaga tisti, ki mu najprej zmanjka žebljičkov.
Medtem pa se vsi zabavamo.

Odrasli zato, ker nas zanima kakšen vzorec bo nastal.
Osemletniki zato, ker se jim mudi zmagati.
Štiriletnik zato, ker se uči šteti in pikati žebljičke.
Najmlajši zato ker se lahko igra z žebljički.

Volk sit in koza cela.


četrtek, 28. maj 2015

Najboljša metoda za pomiritev razdraženega malčka

Veste kako se včasih zgodi, da ste poskrbeli za svojega malčka ali dojenčka,
naredili ste vse kar je mogoče, da bi se dobro počutil, ampak preprosto je preveč razdražen ali utrujen, da bi se lahko pomiril v vašem naročju.

Takrat jaz uporabim metodo, preizkušeno na treh trmastih primerkih.
Ker je nisem zasledila še nikjer drugje, se mi zdi, da je prav, da vam jo predstavim. Mogoče vam kdaj pride prav.

Takule gre:
Ko vaš drobižek vpije in vpije in ne pomaga nič, poskusite še metodo "iz slabega na slabše in nazaj".
V tistem trenutku, ali dajte otroka nekomu drugemu, pri komur se običajno ne počuti tako dobro kot pri vas (ponavadi atiju), ali če nimate nikogar v bližini, ga magari odložite za minutko ali dve v posteljo in pojdite stran. Ali se samo odmaknite, ocenite sami.

POUDAREK: Metode da otroka pustiš samega jokati dokler se ne pomiri nikakor ne zagovarjam, celo zelo proti sem in je nikoli nisem prakticirala. To ni ta metoda in se tudi uporablja za povsem drug namen kot tista! Da me slučajno kdo narobe ne razume!

Takrat ponavadi pade še v hujši jok, ampak poglej, poglej, ko se vrne nazaj v vaše naročje, torej na točko 0, bo ta točka 0 vredna veliko več kot 0.

Ponavadi se v tem trenutku pomiri in zaspi. Vsaj naši so se. Poskusite. Zahvalite se mi lahko na TRR. :) :)


ponedeljek, 25. maj 2015

Pol milijona

Obiskov na blogu.

WaW!!!

Ko sem davnega leta 2007 začela pisati tale dnevnik, mi niti na kraj pameti ni padlo, da bi lahko kdaj prilezla do take številke. Neverjetno!

Vas zanima malo statistike?
Statistika, ki jo vodi blogger je sicer šele od leta 2010 tako da ne drži popolnoma ampak če vam povem, da je bilo še leta 2011 povprečno po 1000 obiskov na strani mesečno, boste vedeli, da prav dosti ni razlike. Junija, z Renejevim rojstvom je poskočil na čez 3000 ogledov na mesec in je potem kar hitro naraščal do Arnejevega rojstva, februarja 2014, ko smo zabeležili rekord z 23.316 obiski v enem mesecu. Potem je obisk upadel in se že od maja 2014 giblje okrog 10-13 tisoč na mesec.

Odločno največ obiska je bilo na spletni strani lani, ko smo čakali in končno dobili našega Arneja.
Objava Dobrodošel Arne, je bila tudi najbolj brana objava vseh časov. Obiskalo jo je 2086 uporabnikov. Za njo sledi objava Ustvarjamo: Barva za table z 1356 obiski, nato Naš Arne, adrenalin freak, z 1259 obiski, tik za njo pa sta še objavi: Tekaški dnevnik: začetki in Dobrodelnost: Trije zimski botri s pribljižno 1200 obiski. Sledijo še ostale, ki so v povezavi z Arnejevim pričakovanjem in rojstvom. Načrtno nenačrtovano, nepričakovano pričakovano, Fotošut: Midva, Da smo res doborodelni, dokazuje da je tudi objava o kuhanju marmelade med TOP 10, nato še ena tekaška, in sicer zadnja, o Ultramaratonu Istra.

Zdajle sem se kar malce raznežila, ko sem brala najbolj popularne poste in vaše komentarje pod njimi.

Največ obskovalcev nas poišče na googlu in na facebooku, na povezave na blogih pa najpogosteje klikajo na blogu: Družinica Mohorič, Ribica Teja, Prav posebna mama in Petrainpika. v zadnjem času pa še Iz akvarija in Mezzopisano . Hvala vsem za povezave in še mnogim drugim. Tudi jaz rada preberem vaše strani, čeprav v zadnjem času bolj kampanjsko, kakor tudi pišem objave na blogu.

Velika večina obiskovalcev je seveda iz Slovenije, nekaj obiska pa je tudi iz ZDA, Nemčije, Rusije, Hrvaške, Švice, Nizozemske, Francije, Kanade in Ukraine. Tu predvidevam, da gre predvsem za razseljence po svetu. :)
Če gledamo čez celo obdobje zadnjih 5 lih je 36% obiskovalcev uporabljalobe brskalnik Firefox, 25% Chrome in 18% Internet Explorer. V zadnjem mesecu pa že 40% uporablja Chrome, 26% Firefox, 16 % Safari in samo še 6% Internet Explorer.

Od operacijskih sistemov pa je v celem obdobju kar 73% obiskovalcev uporabljalo Windowse, 12% Androida, 4% Macintosh in 6% Iphone in Ipad skupaj. V zadnjem mesecu pa Windowse uprablja "le še" 53% obiskovalcev, Androida 23%, Iphone pa 9%

Napisala sem 1087 objav, čaka me še 6 osnutkov (ki razen enega verjetno nikoli ne bodo objavljeni),
objavljenih pa je bilo 4206 komentarjev. Enih par pa sem tudi izbrisala. Pa ne prav veliko.

V zadnjem mesecu je blog obiskalo 1483 uporabnikov, ki se v 74% vračajo, 26% pa je bilo na blogu prvič.

Evo toliko statistike.
Bi vas zanimalo še kaj od statistike? Mogoče vam bi znala odgovoriti.

Najbolj zanimivo vprašanje bom nagradila.
Za tako številko se pa že spodobi, kajne. :)

Arne pošilja vsem en velik paradižnikov poljubček!
Pa pridite še kdaj! :)

V tem trenutku smo že na 500.338, Včeraj ko sem pisala objavo je bilo 499,818. Danes je bil nadpovprečen obisk. Kako bo jutri?








sobota, 23. maj 2015

Moji trije

Moji trije lepotci.



Toliko so zrasli odkar sem nazadnje napisala objavo.
Se vidi, da so dnevi dolgi in sončni vikendi.
Fotke se kopičijo, dogodivščine se kopičijo, le časa za objave ni, to objavo pišem že vsaj 14 dni. Mogoče bo ta Evrovizija dovolj dolga, da jo vmes spišem do konca. :)


Enej že komaj čaka na konec šolskega leta, raste kot fižolovka, prerasel je že skoraj vsa oblačila v omari. Neumnosti mu gredo po glavi na polno in če kričim, skoraj gotovo kričim na njega, ker je do konca svojeglav. Preveč pameten, da bi si pustil soliti pamet. Sicer pa zelo priden. Domačo nalogo sicer napiše že v podaljšanem bivanju, a z njegovo šolo se ne ukvarjamo nič. Tudi za klavir se usede vsak dan sam od sebe in preigrava različne pesmice in različne načine.
Njegov najljubši šport ni več nogomet ampak košarka. O puncah nič več ne govori.
Z Renejem se sicer (še?) ne pretepata, mu pa z veseljem malce ponagaja.

Glede ubogljivosti smo se po premoru spet zatekli k črnim pikam in plusom, ki črne pike izničijo. Šlo se je za rojstnodnevno zabavo. Več plusov kot pik bi moral imeti in povabil bi lahko toliko prijateljev kot bi imel plusev več kot pik. No zaenkrat je še ni imel. Mogoče tja do poletja enkrat zbere tiste pluse. :)

Njegov najudobnejši način premikanja pa je še vedno po vseh štirih, kar rezultira v luknjah na kolenih in zapacanih hlačah. Pa še dilema, ki je z Davidom nikakor ne moreva uspešno rešiti, saj sva vsak preveč prepričana v svoj prav. Na rumenih kavbojkah je ostalo nekaj črt od trave, ne gre ven niti z največjim strupom. David pravi da tak ne more v šolo, jaz pravim, da najkasneje po kosilu bodo spet taka in je čisto vseeno če gre tak že od doma. Kaj pravite vi na to? Je osem letnik lahko malce zapacan ali ne?

Rene si je tudi že zrasel čez ušesa. V vrtcu je po novem letu vsak ponedeljek ob prihodu jokal, včasih še v torek in tudi v sredo in to se je nadaljevalo vse do prejšnjega tedna, ko so se končno zaključile vse bolezni, počitnice, dopusti in prazniki in je končno preživel v vrtcu cel teden. Ves čas nas je spraševal "A dans na grim več v vrtec?" kar seveda pomeni, če jutri ne gre več v vrtec. Kako mu razložiti kaj pomeni jutri in kaj danes?

Če je bil na začetku gibalno bolj počasen, nas zdaj vse bolj preseneča. Spomladi se ni znal voziti še niti s poganjalčkom in tudi ni kazal prevelikega zanimanja zanj. Par metrov pa je bilo dovolj. Ves čas pa bi se vozil s kolesom s koleščki. A smo kar malce vztrajali pri tem, da naj se najprej s poganjalčkom nauči. Ni potem mu je nekega dne zalaufalo in le nekaj dni za tem smo mu ponudili kolo, ki smo mu kar takoj sneli pomožna kolesca. Mulček se je zavihtel nanj in se peljal. Po petih minutah je že spraševal starata, "A griva zej u Bila s kalisam", suveren do konca. :) Naslednji dan je znal tudi že sam speljati. Čez par dni smo mu dali že večje kolo in tudi tega že povsem obvlada. Bravo fant moj!

Arne, ta je pa tudi posebne sorte patron. Simpatičen do konca. Samo gledamo ga in se mu smejimo. Ko mu rastejo zobje, kar je na srečo že skoraj pri koncu, saj čakamo samo še na tri trojkice, grize kot kak podivjan pes. Vsi smo podpluti z znaki njegovih zob, pa tudi klofne ko ga kaj razjezi. Ampak to je redko, običajno je pa tak prijeten in nadvse potrpežljiv sonček. Vsakemu se smeji, z vsakim komunicira. Nam pa poka ksihte, da se včasih valjamo po tleh. In še vedno je adrenalinc. Samo da je po luftu, da se vrti, da se skače, pa je zadovoljen. Enih par let mi je že pobral, ko ga včasih dobim, kako sam spleza v svoj stolček ali ko se obrnem okoli pa ga najdem na sredi stopnic, ki jih sicer že povsem obvlada.

Ko sva pred meseci prebelila stanovanje sva za hec poskusila, če lahko v otroško sobico stisneva tudi njegov gajtrček in je šlo. In tudi Arne je selitev kar dobro sprejel. Gremo pa počasi. Zvečer sva ob njem, da zaspi, potem nekaj časa spi v svoji postelji, ko se zbudi pa ga prineseva k nama. V začetku je bilo to okrog polnoči, potem se je počasi podaljšalo na tretjo uro, zdaj pa se je že parkrat zgodilo da je bil že dan ko sem morala na nočni sprehod.  Že to, da lahko večer pri luči še malce bereva v postelji je veliko vredno, to da se lahko sredi noči dvakrat obrnem še dvakrat toliko, ko dočakam še to, da bom lahko noč v celoti prespala, bomo pa zmagali. :)

Govori bolj malo. Pove pa kake zanimive besede. Naprimer STOL, dobro mu gre vse na T, TATA (ati, starata), TO-TO (piškoti), DO-DO (voda), Mam - mam,  VAV VAV prav zarenči nekje globoko iz grla. KA-KA (vsakič ko ga opazimo da počepne, mu predlagamo če gre kakati na wc in vedno navdušeno teče v kopalnico in zraven pravi Ka -ka, ka-ka, tako da bo verjetno tudi za odvajanje od pleničk kar hiter. Upam, da se jih rešimo že čez poletje in da gre septembra že suh v vrtec.  Ja, slišimo bolj po redko, odločen NE pa zelo pogosto. In ja tratata... MAMA, končno sem prejšnji teden dočakala tudi to.

Evo, tole sem uspela sestaviti. :)
Pa upam, da bo do naslednje objave minilo manj časa. Veliko fotografij me čaka. Še do prvomajskih počitnic naprej. Groza.

torek, 12. maj 2015

Anja Štefan: Marmelada

Ko je Enej pred kratkim lovil zadnji rok za Bevkovo bralno značko,
se je moral na hitro naučiti dve pesmici.

Izbral si je pesmico Anje Štefan, Marmelada in da bi učenje malce poenostavila, sva jo uglasbila.
Čisto možno, da sva melodijo kje ukradla ali si jo sposodila. K nama je prišla čisto spontano.

Takole je slišati: