torek, 22. december 2015

Beremo: Pravljica o Luni

In to v slovenščini, italijanščini in v angleščini.

Ko sem se udeležila podjetniškega Start:up vikenda v Tehnološkem parku Nova Gorica, sem ob vsem pridobljenem znanju in informacijah spoznala tudi veliko zanimivih ljudi.
Ena od takih je zagotovo tudi Mojca bolj znana kot: MINI POLIGLOTINI.

Pred enim letom se je tudi sama udeležila Start:up vikenda, danes pa je že uspešna podjetnica.

Pripravila je namreč zelo zanimivo knjigo, s pomočjo katere se lahko že majhni otroci, na prijeten in zanimiv način, naučijo tujih jezikov.
Jaz sem si izbrala knjigo v zgoraj našteti kombinaciji, ponuja pa še tako v kombinaciji z nemščino in francoščino.

Zelo zanimivo pri knjigi je, da dobiš navodila za branje, glede na starost otroka, saj otroci različnih starosti tudi različno sprejemajo informacije.

Mojim fantom je zelo všeč. Enej že bere zgodbo in povezuje besede iz sestavkov v različnih jezikih. Pozna se že, da ima nekaj znanja angleščine že iz tečaja Helen Doron, ki ga je obiskoval, in nekaj znanja italijanščine, ki se jo uči pri krožku v šoli.

Z Arnejem in Renejem pa največkrat na ilustracijah iščemo živali in jih poimenujemo v različnih jezikih.

Ravno danes pa so MINI POLIGLOTINIobjavili tudi aplikacijo, ki pripomore še k zanimivejšemu raziskovanju. Tam najdete zvočne zapise pravljice in še marsikaj. Več o knjigi, o zgodnjem učenju jezikov in povezavo na aplikacijo najdete tu: KLIK MINI POLIGLOTINI Tudi za Dedka mraza še ni prepozno. :)

Jaz pa se ravnokar učim italijanščine tako kot meni najbolj ustreza: z gledanjem filma v italijanščini, poslušanjem pogovorov in branje podnapisov. Film ni glih bohvekej (ok, zanič je) ampak znanje pa srkam. Moram v kratkem spet Življenje je lepo pogledati.




torek, 15. december 2015

Mala šola financ: Finančna varnost

Občutek varnost je v življenju vseh nas izredno pomemben.
Pridno zaklepamo vrata, kupujemo najbolj varne avtomobile in otroške sedeže.
Prav tako je pomembno, da poskrbimo za finančno varnost.

Kaj pa sploh je finančna varnost?

Pri "pozitivno usmerjenih poslovnežih" (saj veste, tisti, ki bi radi bili bogati), se pogosto sliši izraz:
"Finančna neodvisnost". "Kaj za vraga je to", boste rekli tisti, ki niste bili nikoli na predavanju Amwaya, Herbalajfa in podobnih ustanov.

Finančna neodvisnost je ideal, optimum. To je točka, ko imate toliko finančnih sredstev, da lahko brez dodatnega zaslužka živite z enakim standardom kot ga imate zdaj, do konca življenja.
To pa lahko storimo tako, da ali, zelo veliko zaslužimo, ali, zelo malo zapravimo.
Finančna neodvisnost je (vsaj v teoriji) bolj dosegljiva, starejši kot smo. Ko nimamo več zelo veliko pred seboj, smo pa že akumulirali nekaj imetja.

Mi smrtniki z običajnimi prihodki, ki komaj (če sploh) presegajo porabo, pa moramo a finančno varnost poskrbeti drugače.

Tu pa se potem ločimo na več vej, ki jih moramo tudi obravnavati ločeno.

Prvo je finančna varnost v primeru bolezni, nezgode, smrti, ki se nam lahko zgodi z danes na jutri.
Drugo je finančna varnost v primeru izgube prihodka.
Tretje pa je finančna varnost na stara leta, ko bomo morali nadomeščati razliko med plačo in pokojnino.

Potem pa so tu še vse oblike varčevanja, ki morajo biti prilagojena gleda na to, kakšna je naša finančna situacija, koliko smo stari, koliko ljudi je odvisno od nas, koliko časa imamo do takrat, bomo denar potrebovali, glede na to, za kakšen namen varčujemo in glede na to, kakšen odnos imamo do tveganja. Pa še česa. O tem več kdaj drugič.

Naslednjič pa, malce provokativno: "Finančna vrednost človeškega življenja"

Bi radi več o tem izvedeli že prej?
Pokličite me: 040 424 790


ponedeljek, 14. december 2015

Kdaj me bo izučilo?

Preteklih 14 dni, je bil David v toplicah, jaz pa sama z mulci doma.
Pa nekateri še bolni za po vrhu.

Na srečo mi starši vedno priskočijo na pomoč, ko jih potrebujem, saj ne vem kako bi zmogla brez njih. Že logistočno, kaj šele fizično. Ampak vseeno pa hočem vedno čimveč postoriti sama in z njimi preživeti čimveč "kvalitetnega" časa.

Zato ob takih dneh (še bolj kot običajno) natuhtam kake posebne projekte za nas.
Predvsem vikendi, ti morajo biti sploh izpolnjeni.

Nekaj pospravljanja, sprehod, kosilo in ustvarjanje. Romantično, da je kaj.

Resnica je seveda drugačna. Saj postorimo vse, ampak namesto romantike je tu veliko kričanja, pregovarjanja, groženj in čisto svežih sivih las.

In ko se zvečer zasmilim sama sebi, se lahko samo še z lopato po glavi.

Pa zakaj, zakaj vedno nasedem sama sebi. Zakaj se ne bi raje usedli na tla, ne glede na vso šaro, ne glede na vse naloge, in si privoščili dneva na Off? 
Zakaj je treba ravno na ta dan izdelati domače testenine? Zakaj ne bi raje kar naročili pice?

Seveda, da so potres, če so pa v premoči. Seveda, da so potres, če smo se znašli v situaciji, ki je nismo navajeni. Seveda, da so potres, če sem potres tudi jaz.

Pa ne samo pospravili in kuhali, še njihovo sobico smo dekorirali, postavili smrekico in še kaj.

Ampak zdaj je mimo.
Ati je doma in vse je v najlepšem redu. :)









torek, 01. december 2015

Izjava tedna, Rene

Se pogovarjamo z Enejem, ki se je navdušil nad zbiranjem nalepk.

Pravi Rene, da on tudi zbira.

"Kaj pa zbiraš Rene?" "Lizike, pa bombone, pa taku".


Joj, pa tak velik fant je postal. Tako odraslo se že pogovarja.
Danes sva bila pri zdravniku, ni niti pisnil. Da bom kaj takega doživela, si ne bi nikoli mislila.


PS. S pomočjo sesalca, se res napravi najboljše frizure. :)

Moj bolnik.



sreda, 25. november 2015

Še dobro, da obstaja čokolada. :)

Konec preteklega tedna sva z Arnejem spet preživela v bolnici.
Že petič letos.
Saj je vedno nekje na meji... "če bi bila iz Ljubljane, bi vaju spustili domov, tako ker ste od daleč, je pa bolje, da ste tu, če bi potrebovali kisik". Tega ni fajn slišati.

Saj v bolnici se čisto fajn počutiva, že povsem domače. Fino se lahko pocrkljava in hrana je presenetljivo okusna in tudi sestre in zdravnice so zelo prijazne.

Arne pa tak pogumen fant, nikoli si nisem mislila da bom kaj takega doživela. Sploh po tem, kar sem navajena od Eneja in Reneja. Se pa gotovo človek na vse navadi.

Namreč, revežu so morali vzeti kri za preiskave. In sicer so se tega lotili tako, da so mu v zapestje vtaknili iglo, nato pa stiskali rokico, da se je kri počasi nakapala v epruvete. In moj pogumni fantek ni niti pisnil, le z zanimanjem je opazoval dogajanje.
In ko so mu naslednji dan naredili kožne teste za alergije, in so mu zabodli v rokico 6 drobnih iglic, isto. Gotovo bo zdravnik. :)
Naslednje jutro je bil že nekoliko boljši in sva lahko odšla domov.

Vseeno pa smo morali prestaviti vikend v toplicah, ki smo ga imeli planiranega. Še dobro, da je bil napovedan sneg, ki smo ga tu v dolini, čakali in čakali, a smo ga dočakali le med dežjem. Na tleh pa niti ze eno kepo. Zato smo v nedeljo za deset minut skočili na parcelo, pogledati, če ga je tam kaj in spet se nam je močno kolcnilo z mislijo, da bi lahko hiška že zdavnaj stala, če ne bi bilo gospoda Murphya.
Snega 40 cm, suh, ravno pravšnji za plazenje in sankanje. Ko si res enostavno predstavljaš sebe, na kavču ob kaminu, s kakavom (nikoli ne pijem kakava :) v rokah, kako skozi okno opazuješ mulce ki se valjajo po snegu. V živo sem si predstavljala, kako bi jih zvečer nagnala od zunaj, čez teraso direktno v toplo kad. Aja, pa vse bi imela v nulo pospravljeno. :)

Kot bi vedel za grenak priokus, pa nama je v ponedljek dopoldne pozvonil poštar. Samo enkrat, ni bilo treba dvakrat, ker sva vedela, da prinaša čokolado. :)
Iz Rawr.si so mi namreč ponudili možnost, da med prvimi v Sloveniji poskusim novo Organsko - Vegansko - Presno čokolado in jo ocenim.

Čeprav je ponavadi tako, da mora biti človek precej prepričan v svoj izdelek, da si ga upa takole ponuditi, je vseeno malce strahu prisotnega.. kaj pa če mi ne bo všeč? Sploh Organsko - vegansko - presna čokolada?

No, ko sem si ogledala njihovo ponudbo, dileme ni bilo več. Oziroma je bila še večja. Za test so mi ponudili eno, jaz pa se nikakor nisem mogla odločiti med, meni priljubljenima okusoma, čokolada z okusom mentola in čokolado z okusom pomaranče. Kar malce ogoljufano sem se počutila, da moram izbirati. Na srečo, so mojo dilemo vzeli resno in mi poslali obe. IIii. :)

Na pokušino sem povabila še prijatljici in družno smo si privoščile vsaka po dva koščka, ostalo sem hitro skrila v omaro za večerno sladkanje na kavču.

Torej.
Čokoladi sta nam bili zelo všeč.
Res da nismo t.i. čokoholiki, ki so srečni samo da je čokolada in se potem bašejo z čokoladami, ki jim čokolada niti ne moreš reči, saj namesto kakava vsebujejo predvsem sladkor, mleko v prahu in maščobo ampak si že sicer vedno privoščimo tiste kvalitetnejše, čokolado pač. :) A sploh lahko tolikokrat uporabiš besedo čokolada v istem stavku?

Rawr čokolada vsebuje 68% kakavovih delov in samih kvalitetnih sestavin. Kakavove mase, kakavovo maslo, kokosov sladkor, lucumo, rožiče in vanilijo, vse naravno pridelane sestavine in v skladu s standardi pravične trgovine (fair trade).

Pri čokoladi, s toliko "zdravimi" pridevniki, bi človek že pričakoval, da bo moral vsaj malo trpeti okus (kot pri nekem drugem oh in sploh zdravemu slovenskemu izdelku, ki je tako zanič, da si niti slabe  reklame ne zasluži, fuj. Vem, ta stavek vam nič ne pove, ampak sem morala dati iz sebe. :))
Ampak ne, okus je odličen. Sploh mentol, mmm ravno prav močna, ravno prav pohladi v ustih. Okus po pomaraniči bi za moj okus bi lahko rahlo, rahlo močnejši. Če bi jedala samo eno naenkrat tega verjetno ne bi biti zaznala, takole  plešoč med mentolom in pomarančo, pa se druga kar malce izgubi. Konsistenca in topnost pa sta tudi povsem korektni in se zlahka primerjata z vsemi ostalimi ne-presnimi čokoladami s podobno "močjo" čokolade.

Če ste podobno naravnani kot jaz, torej tako, da zadeva ni zaključena, dokler ovitek ni prazen, vam bo všeč tudi dejstvo, da je paketek malce manjši, 60g, kar znese dobrih 350 kalorij... pha, temu se še greh ne more več reči. Temu se reče zdrava malica. :)

Dragi Rawr, z veseljem stestiram tudi ostale okuse, če želite.:)

A prej da sem jamrala? Zakaj že?










ponedeljek, 23. november 2015

Medenjaki


Ko zapade prvi sneg, je čas za božično muziko in seveda medenjake.
Jaz sem poskrbela za testo, za vse ostalo so poskrbeli fantje. :)
Najhujši pekovski mojster pa je bil Arne, bi morali videti kako je vihtel valjar.

Sneg smo sicer čakali cel dan, izdelali smo celo tebelo, s pomočjo katere smo natančno predvideli kdaj bomo med dežjem zagledali prve snežinke.
Ampak žal je pri snežinkah tudi ostalo, za sneg smo morali danes višje.
Šli smo kar na parcelo in se spet spomnili, zakaj hočemo imeti hišo prav tam.

Po moje sem to že stokrat napisala, ampak upam, da naslednje leto pa res.
Da ne pride spet kaj vmes.

Držite pesti!











četrtek, 19. november 2015

Trije zimski botri 2015

Tudi letos bomo sodelovali v tej zgodbi.
Lepo vabim tudi vas, da se po svojih močeh odzovete na klic, zato posredujem kar pismo organizatoric,

Hvala!


Spoštovani,
po letu dni se vam vnovič oglašamo, saj se bliža praznični december. Žal je med nami še vedno preveč otrok, za katere prazniki niso tako veseli in čarobni, kakor bi morali biti.
Z vašim sodelovanjem in pomočjo smo lansko leto obdarili 1.100 otrok, leto prej pa 550. Paleta daril je bila raznolika. Priboljški, igrače, šolske potrebščine, higienski pripomočki, knjige, hrana, topla oblačila in obutev, glasbila in športni rekviziti, s katerimi ste jim omogočili kakovostno preživljanje prostega časa. Predvsem pa smo jim obudili vero v to, da nekje obstaja nekdo, ki mu tudi v najhujših trenutkih lahko zaupajo svoje skrite želje.

Tudi letos bomo svoj čas in energijo posvetile akciji 'Trije zimski botri', zato vas spet vabimo k sodelovanju.

Tako kot v minulih letih želimo otrokom iz socialno in ekonomsko ogroženih družin polepšati praznične dni in zanje pričarati Miklavža, Božička in dedka Mraza.

Akcija bo potekala po ustaljenem in preverjenem sistemu:
- od Zveze prijateljev mladine Moste-Polje (ki bo delovala kot koordinacijsko središče za Zveze iz vse Slovenije) bomo dobile pisma oz. želje otrok,
- pisma bomo razdelile med vse, ki se boste odločili za sodelovanje,
- vsak sodelujoči bo poskrbel, da bo po svojih zmožnostih za otroka oz. otroke kupil tisto, kar si želi oz. želijo. 

Če želite sodelovati, nam do 30. 11. 2015 pišite na elektronski naslov zeljeotrok2015@gmail.com in nam sporočite, če bi želeli v akciji sodelovati. Sporočite nam tudi, koliko otrok želite obdarovati, me pa vam bomo poslale njihova pisma.

Kupljena darila bomo zbirale v skladišču na Viču v Ljubljani (natančne datume sprejemanja daril bomo sporočile pozneje). Najkasneje do 15. 12. 2015 bomo vsa zbrana darila dostavili v izpostave Zveze prijateljev mladine po vsej Sloveniji.

Upamo, da se boste tudi letos odzvali povabilu in skupaj z nami pričarali otrokom nasmeh na obraz!
Ana, Alia in Vanja

ponedeljek, 16. november 2015

Živalski vrt

Kakor mi po eni strani ni čisto nič fino, ko otroci tako hitro rastejo,
in me že zdaj, ob enem osemletniku skrbi, kako bo, ko bomo imeli šestnajstletnika, dvanajstletnika in desetletnika, je po drugi strani tako fino, ko delam kljukice na vsej dojenčkastih stvareh, ki se jih po dolgih letih znebimo.

Dojenčkaste igrače, kljukica.
Kašice, plastične žličke, kljukica.
Tetra plenice, kjukica.
Vrtiljak nad posteljo, kljukica.
Igralni center, kljukica.
Voziček, kljukica.

Še vedno nas čaka cel kup kljukic. Dude, plenice, kahljice.

Ampak tokratni obisk je bil že v znamenju velikih fantov.
Vsi so pokazali veliko zanimanje za živali. Sploh morski lev jih je navdušil.
Opice, tigri, gepard.

Sicer sem imela s seboj Bobo, ki ob takih dolgih sprehodih, ko vmes postenejo oči težke, pride še kako prav. Ampak vozička pa bi bilo potrebno porivati v klanec proti risom. Oh kakšno olajšanje.

In ko smo šli potem še na pico, sta Enej in Rene peljala Arneja na igrišče pred picerijo, midva pa sva v miru popila kavico. Nebesa. :)
























četrtek, 12. november 2015

Igralci

Direktno za na akademijo.

Sploh igranje joka, to imajo odlično naštudirano. Predvsem Enej, vem da me pogosto "nafarba" s svojim jokom, pa vendar sem prepričana, da se mi niti sanja ne, kako pogosto je to.

Rene pa v resnici joče povsem drugače kot na fotkah. Na 200%. Vse spusti iz rok, solze mu pa prav špricajo. Spominja me na neko ilustracijo, risanko, iz otroštva. Ko je bil en fantek, z medvedkom v rokah in so solzami, ki špricajo na vse strani. Tak je naš Rene. Edini dojenček, ki je imel solze že v porodnišnici.









petek, 06. november 2015

Mala šola financ: Klic iz telefonskega studia

Začenjam z novo rubriko, za katero se mi zdi, da bi znala biti za marsikoga zanimiva.

Malce o zavarovanjih, varčevanjih in kaka finta za zraven. Malce v razmislek.


Vse se začne pri klicu, tistem klicu.

Ko vas iz zavarovalnice, banke, potovalne agencije, Petrola,... pokličejo, da bi vam predstavili produkt, organizirali sestanek z agentom, predstavitev...

Ko zazvoni telefon, vidiš neznano številko in te že zaščemi v trebuhu, ker veš, da bo spet nekdo, ki vas ne bo spustil iz krempljev in bo težil in težil, vi pa si boste izmišljali najrazličnejše izgovore in ugovore, zakaj nimate časa in kdaj naj vas pokliče, da boste imeli čas.
In če se vam bo uspelo izgovoriti, da nimate časa, boste ves naslednji teden spet živčni, kdaj bo spet zazvonil telefon in kaj si boste morali spet izmisliti, da vas pusti pri miru.

Pri teh klicih sta dve različici, ali vas kliče nekdo iz telefonskega studia, ali pa vas kliče agent, ki bi vas rad obiskal, pri katerih se razlikuje kaj vam je storiti.

Pri obeh pa velja. Za božjo voljo, imejte jajca ljudje!!!

Zakaj se izmišljevati izgovore pa ugovore pa razgovore. Recite NE! in to ODLOČNO, če obiska ne želite.

In če bi radi imeli mir pred njimi za vedno, pazite kaj podpisujete. Kajti vsakomur od njih, ste dali sami dovoljenje, da vas pokliče.
Ali.. ste sodelovali v nagradni igri, in niste odkljukali: "želim prejemati ponudbe in novosti", mogoče ste zraven dali še telefonsko?
Ko ste se registrirali na neko spletno stran?
Ste se vpisali v klub?
Vedno imate spodaj kvadratek, kjer naredite kljukico, "NE ŽELIM" ali "ŽELIM" in običajno je tako, da je že označeno želim in morate sami označiti "NE ŽELIM".

Mene namreč nihče ne pokliče, ker nikomur ne dam dovoljenja za to. Če so kontaktni podatki pogoj za sodelovanje v nagradni igri, pač ne sodelujem.

Kaj pa če vas že kličejo? Kaj pa zdaj?
Pošljite jim mail. Ne dovolim, da se me kliče. Vsakomur, ki vas pokliče, povejte: Označite, da ne želim več klicev, povejte vsakič, ker pogosto baz nimajo sinhroniziranih. In če še naprej kličejo, zahtevajte od njih podatke, kje so dobili vašo telefonsko, kdaj ste jim dali dovoljenje in magari zagrozite s tožbo. Počasi se bo končalo. Boste videli.

In predvsem, ne jih ZEZAT,  ker delati v klicnem studiju je gotovo ena najtežjih in najbolj zoprnih služb, kar jih lahko imate. Skoraj nihče ne dela tega zato, ker bi to rad počel, ampak zato, ker nima druge izbire. Plačani so od dogovorjenega in če ne želite njihove usluge, jih hitro, kratko in jedrnato povejte, da je ne želite. Lahko jih kar prekinete sredi stavka, ker imajo sicer navodilo, da vas ne smejo pustiti do besede. Bodite odločni. Tako lahko takoj začnejo klicati naslednjega.

To velja, za telefonski studijo.

Za agenta, ki kliče sam in bi vas rad obiskal je to še bolj pomembno.

Takšna sem recimo jaz. Tudi verjemite, tudi meni je to najbolj zoprn del službe. I hate it! Vse bi naredila, da bi se temu izognila. Ponavadi to storim tako, da delam na priporočilih svojih obstoječih strank. Če delaš korektno, to gre.

Kako poteka!

V neki nagradni akciji dobimo kontakte, s katerimi smo se dogovorili za klic. Pogosto se prej kot jih pokličem jaz, že s studiem dogovorijo za moj klic ali obisk.

Ko jih pokličem, pa imajo sto in en izgovor, da jih ne bi obiskala. Pa ne vsi, nekateri res nimajo časa, nekateri pa si samo ne upajo povedati, da nimajo časa. Nekateri pa si samo ne upajo povedati, da jih ne zanima.

Torej, jaz pokličem stranko in mi reče: Joj nimam časa! Pokličite me v petek dopoldne.
OK. Če sem obljubila, da jo pokličem v petek dopoldne, jo bom poklicala. Na tej točki namreč ne morem ločiti, ali je to izgovor ali res nima časa.

Ko jo pokličem v petek dopoldne (za kar se moram organizirati, da si napišem opomnik, si vzamem čas ipd), če se oglasi in se dogovoriva za sestanek, je ok.. Če se oglasi, da mi pove, da nima časa, naj jo pokličem v ponedeljek, mi že zazvoni v glavi, ampak vedeti ne morem, res nima časa, ali je to izgovor. V ponedeljek spet pokličem, pa se ne javi. Hm, kaj zdaj. Se ne javi, ker že ve mojo telefonsko in se noče javiti, ali spet res nima časa? Naj jo še naprej kličem, jo bom nadlegovala ali res nima časa, ker včasih se res najde kdo, ki nima časa.

Obupno, vam povem.

Potem, ko nabereš izkušnje in samozavest, se že navadiš in vprašaš. "Res nimate časa, ali je to samo izgovor?" takrat je dosti lažje.

Najhuje, res najhuje, pa je to, da prideš k stranki, se mogoče pelješ eno uro nekam bogu izza nogu, in potem ti že na vratih pove. Saj me nič ne zanima, sem rekla "JA", samo zato, ker vem, kako težko je dobiti stranko, ker je moj sin tudi to delal.

Verjemite, jaz, nimam niti najmanjšega veselja, hoditi k strankam, ki mojih uslug ne potrebujejo. Imam doma tri otroke, razturano stanovanje in cel kup perila za pospraviti. Pa tudi če ne bi imela. Z veseljem bi sedela na kavču, čisto pri miru, šla na zrak, se igrat z mulci, ali pa obiskala kako drugo stranko, ki moje usluge potrebuje in želi. Ja, tudi take se nejdejo. :)

Pa lep dan še naprej!

Aja, če še kdo razmišlja o Naložbeni zvezdi... ne razmišljajte več. Začetek tedna nas je presenetila novica, da je tranša že skoraj razprodana. A nekaj polic je še na voljo in v začetek prihodnjega tedna jih še lahko oddamo. Samo toliko, v vednost. :)

Vir