Izjava tedna: Enej

Joj, prav žalostna sem, koliko teh izjav mi spolzi skozi prste:
Pa tako zelo zabavne fante imamo.

Enej je prejšnji teden dobil kar nekaj dinarčkov. Za rojstni dan, pa še miška je hodila. In zdaj on računa, kaj si bo s tem denarjem kupil. Pa je ugotovil, da si že zelo dolgo želi ribiško palico in da si bo kupil le-to.

"Jaz sem pa mislila, da boš šel s tem denarjem konje jahat."
"Ma ne, bom šel jahat tja kjer ni treba plačati za to."
"Saj je treba povsod plačati!"

"Pa ne z mojim denarjem". :)

Tekaški dnevnik: Teden 8

Kaj ni zabavno, kako preprosto postaja vse skupaj.
Kako zelo so naša telesa napredovala in s kako lahkoto pretečemo že precejšnje število kilometrov ne da bi se sploh upehali.

No, vseeno si bomo v 8 tednu spet privoščili teden za počitek, ki bo našemu telesu dal čas, da zadiha, da se pripravi spet za nove napore.  In ja... že čes polovico treninga smo. Juhej.

Teden 8 torej prinaša:
1. Trening: 10 minut teka, 1 minuta hoje, 4 ponovitve
2. Trening: 3 minute teka, 1 minuta hoje, 8 ponovitev
3. Trening: 5 minut teka, 1 minuta hoje, 7 ponovitev.

Teden 9 pa bo veliko bolj zabaven. Tokrat ne bomo samo ponavljali ampak bo vsak interval drugačen kot prejšnji (pri prvem treningu):
1. Trening:  10 minut teka, 1 minuta hoje, 20 minut teka, 1 minuta hoje, 15 minut teka, 1 minuta hoje, 10 minut teka, iztek. (Na treningu bomo že celo uro. :) Bi si mislili pred 8 tedni, da bomo zmogli kaj takega? Pa brez dvoma, uspelo nam  bo!

2. Trening: 10 minut teka, 1 minuta hoje, 4 ponovitve

3. Trening: 15 minut teka, 1 minuta hoje, 3 ponovitve.

Pa lepe počitnice in praznike vsem!

Enejevih sedem

Ko hodi Enej na Helen Doron angleščino, ga vedno težko spravimo domov.
Pri Ani je vedno tako super. Vedno jo toliko stvari za početi.
Zato sem jo pobarala, če bi lahko rojstni dan praznovali kar pri njih.
Sem mislila, da kar v telovadnici. Pa ima Ana še enega Asa v rokavu.

Za nas je pripravila pravo kavbojsko popoldne.
Labirint iz bal, jahanje, fuzbal v maneži, hranjenje konjičkov in ponijev.
Izpolnjene sanje za večino otrok.
Pa še dovolj prostora ima, da smo lahko povabili vse na enkrat. Sošolce, prijatelje in družino.
Še vreme je zdržalo in zabava je super uspela.

Za torto si je Enej zaželel:
1. tičino maso (najraje da bi bila kar cela iz nje)
2. sadno/čokoladno torto (saj ne, da je ni poskusil niti drobtinice)
Obliko si je zaželel pa avto. Ampak to šele takrat, ko je bila že v obliki Prašiča.
Smo imeli še celo dramo, preden se je sprijaznil s tem.

Super fino praznovanje smo imeli. Zna biti, da bo postalo kar tradicionalno. :)

Zvečer za finale pa smo doživeli še njegov vzklik. KONČNO!
Pa je šel, še ta tretji zob ven, miška pa na pot. :)

Pirhi

Velikonočno kuho in peko pri nas zaenkrat še kar prepuščamo naši mami (mmm letošnja potica je bila še posebej dobra). Ampak pirhe pa z veseljem pobarvamo.

Tokrat nismo nič kaj komplicirali, jajčka smo kar skuhali in pobarvali z akrilnimi barvami.
Rene jih je barval prvič in pri tem še posebej užival in prav super mu je šlo.
Enej je pa že prav po umetniško kombiniral barve.

Upam, da ste lepo praznovali.

Tekaški dnevnik: Teden 7

Se opravičujem, malce z zamudo.
Ampak če je pa tooooliko dela. :)

Teden 6 je bil pri meni čisto "zgoljufan". No v nedeljo smo se še lepo držale urnika in že navsezgodaj odtekle 5 -1, zgoljufale smo samo toliko, da smo pritekle do Vojkove pološče in naredile dodatno ponovitev. Hkrati pa smo bile tako pridne, da smo na koncu naredile še vaje tekaške abecede.
Tokrat smo tekle z Sports Trackerjem, ki nam je pokazal celo tek v minus čas. Moramo ugotoviti kje smo se ujele v to časovno zanko. Tako bi se pa dalo ane... bi šli tečt, pa bi se vrnili uro preden smo sploh odšli. Reišitev za vse zaposlene. :)

V sredo sem šla sama na lahek tek, pa sem ugotovila, da me rahlo pete bolijo in sem šla testirati tek po prstih v hrib. Da ne rečem, da sem skoraj dušo spustila vmes. Ampak je bilo pa zabavno, razgibano in poučno. Tek po prstih je gotovo res veliko boljši za noge, saj imaš tudi pri pristanku v kaki luknji še vedno toliko možnosti za amortizacijo, da se komot uloviš. Bom še ponovila čez nekaj časa tole trasico.

V četrtek pa me je Monika zvabila na tek, čeprav bi morala na ta dan še počivati in tudi tekle nisva po planu 3-1 ampak sva jo udarili kar na izi do Travnika, za kar se je izkazalo na koncu, da je bila ravno 10-ka. Fino, razen tega, da sva jih slišali, ko sva hoteli teči čez travnik in da sva skoraj stopili na žabo. I hate when that happens.

Potem sem si vzela dva dni počitka, v soboto pa smo se udeležile teka v Belo, ki so ga organizirali KIŠ-evci. Tek je bil super, vreme ravno pravšnje, družba dobra. Ma fino, res. Vse pohvale organizatorjem.
Pridružila sem se svoji bivši (in upam, da kmalu spet) sotekačici Tini in Tjaši. (Tina je bila za zajca, če bi držala svoj tempo ne bi imela kaj početi ob njej.) Tempo je bil za mojo trenutno kondicijo kar hud, pulz je bil ves čas na max, pljuča in noge pa so kar dobro sodelovali.
Končni čas je bil 1.03.

Strašno ponosna pa sem na vse tekačice, ki so s programom šele dobro začele in so pretekle deset kilometrov tako kot je treba. Po planu in vsaka s svojim tempom. Še posebej pa sem ponosna na svojo mamo, ki je začela teči pri leti, ko drugi s tem opravilom že zaključujejo.

Bravo, bravo!

Ob koncu smo si privoščili še tajsko masažo, ki jo je sponzoriral salon Mistika, zdaj pa ne vem, a me vse boli zaradi ali navkljub masaži. :)

Nasledji teden, teden 7 gremo takole (jeeeej, čez pol gremo):

1. trening:
10 min teka, 1 min hoje, 5 ponovitev

2. trening;
3 min teka, 1 min hoje, 10 ponovitev

3. trening:
5 min teka, 1 min hoje, 8 ponovitev

In trening tedna 8 (spet lahek teden za počitek, grr, teh ne maramo ane. :))
1. trening:
10 min teka, 1 min hoje, 4 ponovitve

2. trening:
3 min teka, 1 min hoje, 8 ponovitev

3. trening:
5 min teka, 1 minuta hoje, 7 ponovitev.

In, kako gre ostalim?
Ste že preklopili iz netekaške v tekaško miselnost?
Ste že dojeli kako hitro se vaše telo privaja na napor?
Že (še vedno) uživate v teku, ali trpite vsakič posebej?

Moje dejavnosti na Garmin Connectu ( za sledenje trenigov prijateljev in dodatno motivacijo s te strani, se lahko na Garmin Connect spoprijateljite z njimi/nami. Moje uporabniško ime je anitamazgon):
http://connect.garmin.com/activity/482993077
http://connect.garmin.com/dashboard?cid=26530142
http://connect.garmin.com/activity/482991192

Naše kumarice

Sem dala čičeriko namakati, da jo bom skuhala.
Sem jo namakala tako dolgo, da je vzklila.
Ampak potem smo jo vseeno skuhali in pojedli.
Iz nje smo naredili čudovito solato, pa še malo humusa.

Ampak Enej je bil nad mojo neobčutljivostjo na kalčke razočaran.
On bi gledal kako vzklijejo nove rastlinice.
Pa smo našli v omari semena.
Najprej smo jih kalili v vodi, ko so se pojavili klični listi, pa smo jih presadili v jajčne lupine napolnjene z zemljo.
Zdaj so že veliki in bodo šli na privajanje na vremenske neprilike na balkon.
Potem pa h stari mami na vrt, kar z lupino vred jih bomo dali v zemljo.
In upamo da lepo obrodijo.

All the little Rockstars

Končno sem začela spet malce migati na ustvarjalnem področju.
Oh kako mi diši sveže žagan les. Ko bom velika bom imela svojo žago. :)

Pripravila sem nove oblike tablic za napise, zdaj pa se odločam katere in koliko jih naročiti mojemu lesarju.

Mi lahko prosim pomagate. :)
Glasujete in se s tem potegujte za lepo nagrado. :)

V znamenju sedmice

Ta teden bo v znamenju sedmice.
Ja, sedem let bo, kar je naš najstarejši pokukal na svet.

Za praznovanje najprej potrebujemo vabila, veliko njih.
Že tri dni pacamo vsi po vrsti, pa konca kar še ni na vidiku. :)

To bo še dooolg in naporen teden. :)

Tekaški dnevnik: teden 6

Po četrtem tednu, tednu za počitek, se je peti teden prav prilegel.
Skrajšali smo počitek in ugotovili, da se je naše telo že krepko prilagodilo na treninge pri tem uživa.
Jaz sem dobila priložnost teka z mojim dragim možekom (hvala Ata za varstvo) in je bilo super. Že dolgo se nisva uspela takole sama malce podružiti.

Sicer pa je bil pri nas (in je še) tale teden v znamenju ultrateka. Brat Oskar se je namreč udeležil ultramaratona 100 Milj Istre. Kjer se že od včeraj ob 17ih popoldne spopada z nadvse napornimi 166,6 kilometri Istre. Med Labinjem in Umagom. Vsega skupaj ga čaka 14000 višinskih metrov. Trenutno, po 30 ih urah teka (samo dve od tega je prespal) je na 124 kilometru pri kontrolni točko Motovun. Pravi, da upa, da bo okrog 9ih zjutraj na cilju.
Držimo pesti, damu uspe ta podvig. Tekmo lahko spremljate tukajle. KLik

Naslednje leto se grem pa jaz preizkusiti na 100 km. Ha ha.. Res bi. Enkrat:)

No, nas v prihodnjem tednu spet čaka nadgradnja.
Tek se se spet podaljša in sicer takole gre:

1. Trening: 5 min teka, 1 min hoje, 8 ponovitev
2. Trening: 2 minute teka, 1 minuta hoje, 12 ponovitev
3. Trening: 3 min teka, 1 minuta hoje, 10 ponovitev

V 7 tednu, pa podaljšamo tek že na 10 minut:

1. Trening: 10 minut teka, 1 minuta hoje, 5 ponovitev
2. Trening: 3 minute teka, 1 minuta hoje, 10 ponovitev
3. Trening: 5 minut teka, 1 minuta hoje, 8 ponovitev

Glede na to, da je trening 7/1 dolg že 55 minut, bomo pretekli in prehodili že malo manj kot 10 km. Zato vas lepo vabim vse, da se pridružite ( in mogoče malce pogoljufate in magari odtečete eno ponovitev več, ali pa še kak meter več prehodite) in pridete na TEK V BELO v Idrijo.
Lepo vabljeni!

Jaz bom tam.

Veliki in mali

A sta brata? :)

Najin dan

V zadnjem času je postalo očitno, da čeprav je Rene Arneja izredno lepo sprejel, pa vseeno pogreša malce moje pozornosti. Večkrat je predlagal, da gremo kar ven in pustimo Arneja lepo doma, ko sem jaz dojila, bi se on crkljal in podobno. Ampak nič kaj kritičnega.

Zato sva se s Staro mamo odločile, da zamenjamo običajno rutino, ko ona pazi Reneja, jaz pa Arneja in jaz ponudim nekaj uric neomejene pozornosti Reneju.

Odločila sva se, da greva malce na Meline (sprehajalna pot nad bloki, ravno prav za kratek sprehod) in metat kamenje v Potoček (ja z veliko, tako mu je ime). Potem pa sva med hojo, zavila malce s poti, da bi si od blizu pogledala še neko anteno in pot, namesto proti potočku, nadaljevala kar v hrib proti Stajem.

In me je pošteno presenetil. Strma pot, po kateri navzdol trenira Tanja Žakelj, Enej pa ponavadi pol poti cvili. Rene pa je kar grizel in grizel v kolena, brez postanka, brez malice, pijače, počitka...direkt v klanec. Opazovala sva živali, od mravljinčkov, čmrljev, gosenic do kamule (njegov izraz za čebelo, muho in komarja skupaj) in rožic ter podrtih dreves.

Vmes je pokal svoje finte, da sem se pošteno zabavala.

"Mami, tam zej pačaki. Ne naprej, tam pačaki." Pa je šibal kakih deset metrov naprej.
"No, prid zej, zej pa johk prides". Pa spet, jovo na novo.


Rene: "Ojej, lej, padrtu je deu! Tiba papaut!
Jaz: "Joj, Rene, veš, dreves se pa ne da popravit ko so podrta."
Rene: "Ja, papaut, Ati bu papau. Bu ati papau!

Še celo veverico sva srečala.
Jaz: "Rene, lej, veverica!"
Rene, odpre ruzak: "Lačn sm!"

Vmes sem mislila, da bo potreboval počitek in mu omenila, da lahko počivava.
"Ja, ja..bom gor pačivau, ka sm zlo span."
Ne bodi mona, si je mulc na vrhu, na cesti, dejansko dal ruzak na tla, glavo na ruzak in se pripravil, da bo kar malce zadremal. Na srečo je potem kmalu njegov pogled pritegnilo nekaj bolj zabavnega, kajpavemkaj, in sva šla lahko nazaj.

Kriza je nastopila šele kak kilometer pred domom, ko je dvakrat zapored padel na rito in je imel vsega dovolj. Pa že krepko čez svojo uro z počitek je bil in tudi Frutabela je že izgubila svojo supermoč. Še dobro, da sva potem srečala še kopača, pa vodo da sva jo lahko obmetavala s kamenjem, pa potem je bila spet taka potka za plezat...

Res sem bila ponosna nanj in presenečena nad njegovo spretnostjo in vzdržljivostjo, ker je še pred kratkim komaj prehodil naš mini krog.

Arne pa še opazil ni, da naju ni bilo. :)

Za začetek, čez 140 stopnic.

Piiiid, zej pa joh pides.

Na tej fotki nekje je veverica. Če jo najdete vas peljem na kavo. Jaz je ne najdem več. :)

Sikej ad tajata šubla.

Pet jagodnih srčkov.

Bo ati papau deu.

Pa še končni rezultat. :)