petek, 30. maj 2014

Želja

To si želim.

Želim si fotografirati porod doma.
Nekaj najlepšega, čudežnega, trenutke največje sreče. Ko sem gledala te čudovite fotografije, me je zadelo kot strela iz jasnega.
To bi! To si res želim.

Ask and you shall recieve, pravijo.

Če kdo pozna koga, ki se pripravlja na prod doma in bi si želel fotografij. Častim!!. :)

V porodnih sobah se poroda ne sme fotkati in snemati, pa mi je žal.
Ne bi rada vseh detajlov, bi pa rada imela te prve trenutke shranjene.




torek, 27. maj 2014

Tekaški dnevnik: Teden 12

Jao, jao... motivator pa tak, ko vsak teden z večjo zamudo objavljam plan treninga za naprej.
No, ampak sej na spletu se najde vse in računam na to, da ne visite doma in čakate na mojo objavo. :)

Pretekli teden je pri meni minil aktivno. 11- sva pretekli skupaj z Veroniko, pod večer, lepo na izi v hladu. Počasi in z užitkom, s pulzom okrog 130. Res super.
Potem sem imela nekaj problemov z logistiko in sem mirovala kar do sobote, ko sem odtekla svojih 40 minut kar spotoma, ko sem tekla do None in Nonota na kosilo. Po kosilu pa sva še z Nono Jožico in Arnejem prehodile lep krog.
Ker sem imela ravno priliko, pa sem zamujen čas, nadoknadila še v nedeljo in sem odtekla še na eno kosilo, prvič na Ključe. Kar dobro mi je šlo. Precej počasneje kot prej ampak to je logično.

Poleg teka pa sem v tem tednu začela še z vadbo za moč in definicijo, ki jo (predvsem moj trebuh) reees, resss potrebuje. Katja hvala! Sicer čaram, da si vsak drugi dan najdem še dodatne pol urice, ampak ker me po vadbi še dva dni vse, ampak res vse, boli, jih delam z veseljem. Ker je to tista ta fina bolečina. :) Čekitaut.

Kako naprej?
V tem tednu imamo lahek teden, da se pripravimo za finalni teden.
V prvem treningu skrajšamo čas teka za 10 minut, hkrati pa končno izpustimo tisto minutko počitka, za katero smo zdaj že ugotovili, da je itak ne potrebujemo. Če le tečemo dovolj umirjeno, v pogovornem tempu.

Torej:
1. Trening:
50 min teka

2. Trening:
Tecite 10 minut, hodite 1 minuto, 3 ponovitve

3. Trening:
Tecite 15 minut, hodite 1 minuto, tecite 15 minut, hodite 1 minuto, tecite 10 minut

Potem pa, juhej, dočakali smo 13 teden treninga. Za katerega pa sem prepričana, da, za tiste, ki smo zdržali do tu, nikakor ne bo zadnji.

1. Trening:
Tecite 40 minut:

2. Trening:
Tecite 10 minut, hoja 1 minuto, 3 ponovitve

3. Trening:
Udeležite se tekaške prireditve. Se vidimo na cilju! :)))

Pinterest

nedelja, 25. maj 2014

sobota, 24. maj 2014

Projekt steklenice

Pred kratkim sem zasledila, da mlekarna Planika pakira svoje sveže mleko tudi v steklenice in to lepe, elegantne steklenice z dolgim vratom. Ampak sem potem razočarana ugotovila, da steklenica ni povratna, kar v mojem malem svetu, namesto dodane vrednosti pomeni odbito vrednost.
Ne razumem in tudi ne želim razumeti, kako je lahko izdelava povsem nove in reciklaža stare steklenice bolj ekonomična od pranja stare. Ne, res ne! In zakaj bi plačevala dodatnih 20, 30 centov po steklenici več, da jo bom potem vrgla stran. Že res, da plastiki ne zaupam in da je mleko iz steklenice boljše, ampak vseeno no.

Potem sem našla rešitev tudi za to. Že dolgo nazaj sem na Pinterestu našla stalažo, ki jo HOČEM imeti v naslednjem domu. Namesto vrečk po predalih, lepo razporejene steklenice. In tudi s pomočjo teh steklenic bom počasi prišla do nje. Sicer v pomanjšani obliki, ker res ne vem, kaj vse se skriva v tistih steklenicah, da se jih je toliko nabralo. :)

Zdaj pa imajo dodano vrednost. :)


Pinterest

Tudi etikete sem našla na Pinterestu, namesto printa pa sem kar z belim gel kulijem napisala vsebino. In jo bom lahko dopisovala še naprej. Všeč?

http://blog.worldlabel.com/free-printable-labels-gallery



petek, 23. maj 2014

Izjava tedna: David

Komentar na Barefootke:

"A viš kuk so fine, kat de bi si na noge, še ene noge obul".

Ampak so res. Moje naslednje bodo tudi!



sreda, 21. maj 2014

Dunaj #3

Prvi dan, sva bila na Dunaju malce izgubljena, za drugi dan sva si naredila pa resne plane, kaj vse bova videla. Zjutraj Hundertwasser house in muzej Belvedere, kjer sem si želela na lastne oči videti Klimtov Kiss, na kosilo na tržnico Nashmarkt, potem pa še na hitro do Schonbrunn-a in za konec še na hitro v Prater. Ha, ha.. večerjala sva na Nashmarktu, komajda sva ga še ujela, da ni bilo že vse zaprto potem sva imela dovolj. 

No, seveda sva na metroju srečala še ene Idrce, sošolko, prijateljico.. s katero se doma ne uspeva srečati. Nimava časa, sej sva samo obe na porodniški. :)

Belvedere naju je navdušil. Galerija je fantastična. In ko veš kako težko je, že s fotoaparatom in s pomočjo fotošopa, ujeti dober kader, si presunjen nad detajli in realnostjo nekaterih slik in nad domišljijo drugih. Super. Največji vtis pa so pustile študije Messerchmidta. 

Zadnji dan, pa sva namesto Bratislavi namenila nekaj malega šopinga v bližnjem mega Outletu, ki naju ni navdušil. Potem pa sva si ogledala še bližino hotela. Jezero Neusiedler see in njegovo čudovito okolico.

Na poti domov je sledil samo še postanek v Gradcu zaradi daljšega telefonskega pogovora. Nič kaj takega, rabila sva samo zagotovilo najinega serviserja, da se lahko peljeva do doma, ne glede na to, da nama svetita dve lučki na armaturi. Ena od motorja in druga pa utripa. Brezvereze. :)

















nedelja, 18. maj 2014

Tekaški dnevnik, teden 11

Ta teden se je pa grozno začel.
Brezvoljnost iz preteklega tedna se je nadaljevala in stopnjevala in nikakor se nisem uspela skobacati ven. Šele jamranje na FB je pomagalo in potem me je Anja v četrtek na finto in me zvabila "na Dragota" takrat pa je bilo krize konec. Sicer trening spet ni bil tak kot je bil predpisan, ampak važno da migamo.

Danes pa sva se z Veroniko odpravile na tek zjutraj in celo v rahlem dežju, kar je dosežek vsako posebej. Rene se je povabil zraven in v nežnem pozibavanju in poslušanju dežja ujel še kratko kitico. :)

Kaj pa prinaša teden 11:

Tecite 40 minut, hodite 1 minuto, tecite 20 minut

2. trening:
Tecite 10 minut, hodite 1 minuto, 4 ponovitve

3. trening:
Tecite 20 minut, hodite 1 minuto, tecite 15 minut, hodite 1 minuto, tecite 10 minut

Teden 12 (lahek teden):

Trening 1: Tarata, tarata, tarata...
tek: 50 minut

2. trening:
Tecite 10 minut, hodite 1 minuto, 3 ponovitve

3. trening:
Tecite 20 minut, hodite 1 minuto, tecite 15 minut, hodite 1 minuto, tecite 10 minut

Pinterest




četrtek, 15. maj 2014

Dunaj #2

Bilo kuda Idr'c svuda. To še kako drži in tudi tokrat ni bilo nič drugače.
Že prvi dan sem na zajtrku opazila znan obraz.
Sošolca iz gimnazije in pravo Rokersko zvezdo. :) z družinico.
So nam takoj povedali nekaj koristnih nasvetov.

Potem smo se odpravili. Kar po Google Mapu. Jearight. Je bilo potrebno vklopiti kar Garmina, da sva končno našla cilj. P + R Erdberg. Kar se je izkazalo za odlično potezo. 3 eure za parkirišče za cel dan in direktna veza na U- bahn in direkt do Stefansplatza.

Na Dunaju sicer nisem bila prvič, ampak prvič v lastni režiji. In me je popolnoma porazil. Sploh se nisem uspela znajti kje je kaj. Tako zelo velik. Problem je bil še v tem, da nisva imela zemljevida, kjer bi se prekrivale znamenitosti, ulice in zemljevid vlakov in tramvajev. Kar stala sem in gledala na zemljevid.

Na koncu se je vse dobro končalo. Dobila sva Sacherico, od zunaj sva si ogledala glavne stavbe in pojedla šnicl v Figlu. Ostalo sva pustila za naslednji dan.






























sreda, 14. maj 2014

Dunaj

Tik pred prvim majem smo končno uspeli najti termin za obisk Dunaja, ki je bil planiran že kake tri leta, vse odkar sem na Kolektivi kupila kupon za hotel. Ta velika dva sta šla na počitnice malo h Noni in malo h Starimami, Arne pa je šel seveda zraven. Prvič v tujino. :)

Če se le da, se držim načela, da če se gre na dopust, se uživa in ne hiti.
Zato smo se odpravili od doma precej pozno, se vmes ustavili še v Ljubljani in šele popoldne prispeli že skoraj do Dunaja, ko se je Arne precej nestrpno oglasil. Weeeeee (lačen).
Na hitro smo zavili z avtoceste in se naključno zapeljali proti mestu Eisenstad, da bi tudi midva dobila kaj za pod zob. Parkirala sva na brezplačnem parkirišču tik ob velikem parku, povprašala kje se dobi hrana, saj je nedeljsko popoldne že kazalo zaprta vrata in napotili so naju proti gradu. 

Izkazalo se je, da je v tem gradu služboval Haydn. Sicer smo bili preveč lačni, da bi si vzeli čas za ogled, smo se pa sprehodili po čudovitem in ogromnem parku, ki ga obdaja. Po kosilu seveda. Kosilo pa smo si privoščili na simpatični uličici, ki teče mimo gradu in zelo spominja na Čopovo, le še veliko bolj mirna in prijetna je.

Srečno naključje je hotelo, da smo se usedli na kosilo v neki majhni ulični restavraciji, tik ob mali uličici iz katere so kot po tekočem traku hodili ljudje s sladoledom v rokah. Kar nam je dalo misliti in smo morali preveriti, če so naša predvidevanja pravilna. V ozki uličici smo res naleteli na majhno italijansko slaščičarnico z gužvo pred njo. Mmmmmm in sladoled je bil greha vreden. Jedla sem najboljši mangov sladoled ever.

Potem smo pohiteli samo še do hotela in za ta dan smo zaključili. No, če odmislimo to, da sem imela še panični napad sredi noči. Eh. Psiha.