petek, 4. april 2014

Tekaški dnevnik, teden 5

No, za nekatere bo to teden 5, mene čaka še zadnja naloga iz tedna 4.

Zadnja dva tedna sta naporna. Nekaj malega bolezni, utrujenosti in en hudo močan mlaj.
Nedeljski pohod(ek) mi ni zadostoval, da bi ga štela kot trening in sem hotela opraviti tudi z zamujenim tekom in se je teden že tako raztegnil, potem je bil pa še začetek tedna prav grozen. Zaradi mlaja nihče pri nas ni spal, vključno z mano (očitno sem res že stara, včasih name to ni imelo vpliva). Čez dan sem še zbrala nekaj energije, le ko sem šla na zrak, so mi že ob najmanjšem pišu kar solze tekle. Zvečer za tek niti v sanjah nisem zbrala energije. Potem pa še gora perila in posode.

Se mi zdi, da me najbolj uniči dualnost dneva. Zjutraj je norišnica, potem Reneja oddam in greva z Arnejem na sprehod ali po opravkih. Takrat se mi zdi, da imam ves čas na svetu. Kavica, klepetek. Potem pa pridemo vsi domov, takrat pa vsi nekaj hočejo od mene. In potem je do večera norišnica. In to me sesuje in zvečer ko je spet mir, kar ne bi šla spat in po sprehodu ali dveh sredi noči, se seveda že zjutraj zbudim utrujena.

No, do konca tedna so se stvari končno normalizirale. Slaba vest pa je ravno prav pritisnila, da sem že komaj čakala, da se spet odpravim na progo.

Tudi naša skupinica se je kar malce razkropila. Nekaj bolezni, nekaj bolečin, pomanjkanja časa in skupni teki so postali prava redkost. Ampak ni za obupati, se bomo že dobile na kup.

Za lažjo koordinacijo teka, pa smo na posojo in testiranje dobile tekaški voziček Benecykl. Jaz sicer še nisem dobila lupinice, ki bi sedla vanj, saj je naša preširoka, Arneja pa brez lupinice v njem še ne morem voziti. Ga je pa testirala Tita in je nad njegovo uporabnostjo navdušena. Mi pa smo ga za prvi test uporabili kar s ta velikima dvema. Prav nič se nista pritoževala ko sta se lahko vozila. Voziček je res super lahek, vodljiv in komaj čakam, da ga bom lahko preizkusila tako kot je treba.

Teden 4 je bil za počitek, naslednji teden pa bomo spet začeli z nadgradnjo. Tokrat ne bomo daljšali časa teka, ampak skrajšale čas počitka iz dveh minut na minutko.

Vadbe v 5 tednu:
1. trening: 3 minute teka, 1 minuta hoje, 10 ponovitev
2. trening: 2 minuti teka, 1 minuta hoje, 10 ponovitev
3. trening: 3 minute teka, 1 minuta hoje, 9 ponovitev

Za tiste, ki ste pred nami še 6 teden:
1. trening: 5 minut teka, 1 minuta hoje, 8 ponovitev
2. trening: 2 minuti teka, 1 minuta hoje, 12 ponovitev
3. trening: 3 minute teka, 1 minuta hoje, 10 ponovitev






11 komentarjev:

  1. V takih dneh, ki jih v prihodnje ne bo malo ;-) je najbolje, da se opomniš, da je to del tvojega življenja, ki je namenjen otrokom. Sama s sabo si se ukvarjala prej in seveda se boš tudi kasneje.

    Predlagam ti, da se malo organiziraš. V času ko sta z Arnejem sama lahko postoriš marsikatero hišno opravilo, tako boš lahko popoldne kvalitetno preživela z ostalimi člani.

    Kar se tiče pa kofetko je pa pomoje tako, da klepet s kolegicami med kofetkanjem zamenjaj za klepet med tekom.
    Eno in drugo je pač težko izvedljivo.

    Jaz na " kofetek" hodim ob nedeljah zjutraj. Prej s tabo, sedaj z Anito. In komaj čakam, da bomo spet tri.

    Izkoristi čas, ko si na porodniški za harmonijo v vaši družini, ker pol ko bo še služba... To je pa druga zgodba :-). Pa te nočem strašit ;-)



    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. A bejž, a tako bo?? ;)
      Verjemi, da večino postorim ko sva sama. Ampak na neki točki moram pustiti vse skupaj in ga peljati na sprehod. In takrat si privoščim kavico in klepetek. Ker nimamo hiše, jih moram peljati še na igrišče ali na sprehod in tudi takrat lahko klepetam z ostalimi mamicami. Tečem pa ko uhitim.

      Izbriši
    2. Pa saj vem, da ne morš skos kofetkat ;-).
      In ja, sigurno je imeti hišo ali pa živeti v bloku, čist nekaj druzga!
      Pa še dobr, da mamo take može, da nam pomagajo in nas podpirajo, a ne :-).

      Izbriši
  2. Meni so bili tudi minuli dnevi strašno "naporni" - sram me je, da bi tarnala, ker nimam za kaj, ampak ena takšna depresija je bila v zraku, uf! U' rit bi se ugriznila, če bi mi kaj pomagalo! In če bi seveda zmogla - se v rit ugriznit, hahahaha :-)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Zihr je blo to od mlaja.
      Zihr bi te Wini z veseljem. :)

      Izbriši
    2. Ja Wini bi me, seveda! Zadnje čase samo še to grunta, kako bi v naročje splezala - jojprejoj :-)

      Izbriši
  3. Anita, super ti gre in najboljša mama si na svetu, sej to veš, a ne? :) Dobra si, da folgaš, kolikor folgaš, slabo vest pa kar za vogalom pusti, je čisto nepotrebna.
    Jaz mislim, da mora vsak početi to in tako, kot mu paše. Pri več otrocih je organizacija seveda ključnega pomena, ampak čas zase je treba pa vedno poiskat oziroma si ga izborit. Sama sem takrat, ko me vse povozi (obveznosti otrok, odsotnost njihovega očeta, kopica gospodinjskih opravil, pa še kako slabo vreme za povrh), tečna, vzkipljiva, razdražljiva in skratka neprebavljiva - čas zase nujno rabim in zdaj mi je končno pridelalo, da si ga moram priborit, če je treba tudi z urnikom, ki ga dan prej uskladiva z mojim … ne vem, zakaj bi vse breme družine in gospodinjenja moralo viseti na materah! Gospodinjska opravila opravim včasih, ko sem sama z miškolinom (zgodaj zjutraj) in imam mir (npr. pomivanje po tleh, okna ipd), večinoma pa ko smo vsi doma in si malo porazdelimo. Na splošno pa te dejavnosti niso zdaj v prvem planu, najpomembneje mi je to, da se imamo lepo, vsi, in naredim vse, da do tega pride - tudi zase. Meni se ne zdi, da bi morale bit neke cankarjanske trpeče matere in stalno dajat otroke in njihove potrebe v ospredje. Nekaj že, ampak tudi starši nujno rabimo čas zase (posebej in skupaj, seveda! ;)).

    Aja, pa hvala za omembo vozička, sem že zadnjič na enih fotkah videla, da ste motorizirani - super! Kako se pa kaj zloži tale voziček, je praktičen za v avto ali niti ne? Sicer me je malo na rit vrglo, ko sem videla ceno, ampak praktično je pa seveda ful...

    OdgovoriIzbriši
  4. Uf, brez skrbi, tale slaba vest se tiče ne-teka, ne pa otrok in svinjarije doma. S tisto sem že zdavnaj spucala. :)

    Ja voziček je super za nekoga z garažo in tekaško stezo takoj za vogalom. Nam v avto gre, ko mu snamemo kolesa (kar je sicer čisto lahko), ampak ja lahko bi bil malce manjši.
    Cena je res visoka, ampak je izredno kvalitetno izdelan in sigurno ga boš lahko kar nekaj let uporabljala (otroka lahko v njemu voziš do 40 kg in/ali 140 cm, na kolesu ali peš) in gotovo ga boš lahko čez čas še vedno zelo ugodno prodala naprej, ker rabljenih sploh še ni na trgu.

    OdgovoriIzbriši
  5. Hvala za info. Jah, garaže ni, samo kolesarnica v bloku, kjer pa take mašinerije ne bi puščala … Sem brala malo zgodbo ustanovitelja in je navdihujoče, ma vseeno … bo treba prej banko oropat! ;)

    OdgovoriIzbriši
  6. ja pa a nis ti bajte še končala??
    s kofetki je tud ne boš...

    OdgovoriIzbriši

Dej mi kej lepega povej... :)
Žaljivi in nesramni komentarji bodo izbrisani.