četrtek, 03. april 2014

Šola

Lani tak čas sem se strašno bala, kako bo, ko bo šel Enej v šolo. Sama šole nisem preveč resno jemala in se mi je zdelo, da šola sama sebe preresno jemlje. S šestimi leti v šolo, ko smo se mi še igrali. 5 dni dopusta, ko ga imajo starši 20+ (ok. poleti so frej), krožki, tekmovanja. Vse to mi ni bilo čisto nič všeč.

Letos imam že prve izkušnje in svoje mnenje.

Enej se v šoli prav dobro počuti. Jaz z njim ne delim svojih razmišljanj o šoli ampak mu dajem vtis, da je vse velepomembno. 

Najprej je sicer večkrat pojamral, da imajo samo 5 minut za igranje, drugače morajo pa samo sedeti.
Dečko je brihta po naravi in ne potrebuje prav dosti za uspešno delo. Brati se je naučil sam, zdaj bere že male tiskane. Malce je sicer šlampast in nepotrpežljiv po mamici, tako da z natančnim barvanjem in pisanjem nima ravno potrpljenja, ampak če ne bo hujšega bo kar v redu.
Z učiteljicami sem zelo zadovoljna. Razred je super, samo 20 jih je v razredu in imajo odlične pogoje za delo tako da kar se tega tiče je tudi super. Ker hodi v podaljšano bivanje tudi domačo nalogo ponavadi naredi že v šoli. 

Me je pa zmotilo nekaj stvari.

Prva:
Ti naši (še vedno) šest letniki znajo že pisati številke in večino črk, računati (seštevanje in odštevanje do deset) pa še cel kup drugih stvari, ki jih mi niti v sanjah takrat še nismo počeli. Mi smo v mali šoli vlekli šele svoje prve črte po papirju. Potem pa pride žled in nekaj izostanka od pouka in otroci morajo to nadomeščati ob sobotah!!!!????

Kar se mene tiče, bi morali delati ob sobotah samo tisti, ki jih ob sobotah (in nedeljah) nujno rabimo. Gasilci, dežurni zdravniki in policaji. Ne pa otroci. Pa še to nekako razumem, da morajo izgubljene dneve nadomestiti učitelji, ne pa otroci. Sploh če pomislim, koliko časa bodo potem na gimnaziji izgubili v prazno ko se bodo učili odvode in integrale in kemijske formule na pamet in ko bodo pri biologiji petkrat gledali en in isti film o čopastem ponirku.

Druga: 
Gre Enej na tekmovanje iz matematike. Vse naloge so z obkrožanjem pravilnega odgovora. In ko gledamo rezultate izvemo, da ima vsaka naloga po 4 točke, za narobe rešeno nalogo se jim odbije 1/4 točke, torej -1 točka, na koncu pa se jim prišteje 7 točk, za vsako nalogo ena točka, da se izognemo negativnemu končnemu rezultatu. 

Torej učimo otroke, da če niso 100% da zanjo pravilno rešiti nalogo, lahko reskirajo in dobijo -1 točko če zgrešijo ali pa mogoče vse točke, če jim rata, da uganejo pravo. In da če niso prepričani v svoj prav, je bolje sploh ne poskusiti? 
Torej, če prevedem, ... če niste prepričani, da lahko prehodite celo pot, je bolje, da ostanete kar doma na kavču???

Tretja:
Tekmovanja.
Otroka ne moreš vpisati k športu, tako za veselje. Avtomatsko se gremo treninge trikrat na teden, tekme ob sobotah in potem po možnosti profesionalni šport. Ja, ja.. učenje spopadanja s stresom, disciplina... vse prav. Če je strašen talent tudi ok. Čeprav sem proti profesionalnemu športu nasploh. 
Ostali naj pa vse (ali mnoge) sobote preživljamo sami brez njega ali pa lazimo za njim po tekmovanjih? Kaj pa ostali otroci, morajo izbrati isti šport, da bodo hodili na ista tekmovanja? Ne hvala. Tudi zase nočem iti več kot na dva do tri maratone na leto. In potem so cele dneve od doma, jaz naj jih v tistih parih minutah ko smo skupaj pa še vzgajam, prepričam, da še kaj doma postori in mu dovolim, da je še otrok in se še malce poigra?

Enej hodi k zborčku. Pa so imeli ta teden nastop. Smo morali manjše otroke pustiti doma ali jih naučiti naj bodo tiho. Ker mora biti mir. Ker tekmujejo.

Pa še uniforme? Ne hvala!

Otrok, ki je lačen se po moje ne bo počutil nič bolj enakega s tistimi, ki niso lačni, če bo enako oblečen kot oni. Bo imel pa slabše čevlje, gnile zobe, strgano torbo, peresnico od sestre ali pa bo smrdel, ker se ne more vsak dan umiti. Nič bolj enaki ne bodo.

Tako si jaz mislim. Kaj pa vi, ste za uniforme?




13 komentarjev:

  1. Sploh še nisem razmišljala o uniformah, se pa s tvojimi argumenti čist strinjam. Kar se tiče pa športa je pa tako, da je najbolje usmeriti otroka v določen šport okrog 12 leta in zato naš obiskuje Planico pa seveda življenje na podeželjo nam ne omogoča ravno veliko izbire ;-). Se pa tudi sama sprašujem kako bo, ko bodo vsi v šoli. Najboljš da bom kr taxi službo odprla ;-).

    OdgovoriIzbriši
  2. razmišljam podobno...malo je zgrešena tale šola:S

    OdgovoriIzbriši
  3. Anita, izbriši tale moj komentar, če bi to vaš ravnatelj prebral - ampak mislim, da je tam vir vseh tvojih frustracij in bi se samo z eno zamenjavo rešilo vse... A sem fejst žleht?? :) Ampak resno to mislim.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. To je pa ravno v teku. Bom javila. :)

      Izbriši
    2. Sicer pa mislim, da večina tega ni v njenih rokah ampak v rokah ministrstev.

      Izbriši
  4. Dolgo, ampak vredno branja: http://www.dnevnik.si/objektiv/intervjuji/1042502143

    OdgovoriIzbriši
  5. :) Kaj naj rečem, to o uniformah sem že.
    To da jih imate samo 20 v razredu je super. Pri nas jih je 28 in je res šundr. Pa šolski sistem res ni najboljši, sploh kasneje, ko boš videla 100 učbenikov in samo neko vstavlanje, pa vse je tko piflarsko nastavljeno 100 0 informacij...
    Glede Kengurujčka se meni ne zdi tko grozno. Npr šah se mi zdi zlo podobna zgodba, če zafrkneš eno potezo, to potegne stvari za seboj in velikokrat v življenju je to tako. Razumem pa tvojo skrb, ker sem točno tak otrok bila in sem še zdaj. Če nisem 90% sigurna ne reskiram. :(
    Kar se pa treniranja tiče. Moji dve punci sta obiskovale kar nekaj dejavnosti in nobena ni nič trenirala do letos. Pa to sprva samo 1x na teden potem 2x. Seveda pa so to bili individualni športi. Čisto druga zgodba je s skupinskimi športi. Zdaj pri 10 letih je ta velika prvo leto v glasbeni in trenira plavanje. Kar potegne kar nekaj stvari za seboj. Ampak jaz vidim v tem pozitivne stvari. Na tekmah se spopada s tremo in iz tekme v tekmo napreduje (drugače je bolj sramežljiva), da ne govorim o tekmovalnosti, ki jo prej sploh ni bilo nikjer pri njej. Predvsem najvažnejše pa se mi zdi, da si je tam našla družbo. Na srečo pa vse aktivnosti obiskuje sama, ker imamo vse na dosegu peš poti, le tekme so v moji domeni. Pa še to sva zmenjeni, da jo včasih le peljem in pridem iskat, včasih pa tudi kaj pogledam.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Saj, seveda se nekatere stvari navezujejo. No glede šaha ne vem. Še figuric ne ločim. Ne vidim pa smisla v teh minus točkah, res ne. Spomnim se tudi izpita anatomije na faksu, ki je bil tako oblikovan. Rezultat je bil na koncu tak, da se niti v sanjah nisi mogel naučiti vseh tistih podrobnosti in smo izpit v celoti preplonkal. Ni šlo drugače. Kaj so torej dosegli???

      Proti tekmovalnjem v športu tudi nimam nič, želim si le, da ne bi bilo tekmovanje kar avtomatsko. Zakaj se ne bi samo dobivali dvakrat na teden igrali fucbal in pri tem uživali?

      Izbriši
  6. najboljš, da doštudiraš še razredni pouk....
    tebe itak zmeraj neki moti, men s čist mal retardirana.
    juhu za tako službo kot jo maš, ga boš pa sama doma učila, oziroma vse tri al štir....

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Ej, Anonimni, hvala ti za tale uvid v moj inteligenčni kvocient.
      Sem bila tudi že na psiholoških testih, pa mi tega niso znali povedati. Res hvala.

      Če bi si post prebral, bi videl, da sem učiteljice pohvalila in vsaka jim čast, da zmorejo preživeti dan z 20+ učenci. Jaz nimam živcev zato in jih bom zato tudi kar njim prepustila, pa čeprav imam tako službo kot jo imam.

      Res me marsikaj moti, ampak od vsega me pa res najbolj moti to, da ti nekdo, ki nima niti toliko jajc, da bi se podpisal, namesto s protiargumenti, postreže z psihološko analizo. Upam, da gojiš proti meni kako osebno zamero, ker če te nek neznanec, ki izrazi svoje mnenje na svojem blogu (ki ti ga sploh ni treba brati, ker ne sodi v obvezno čtivo), spravi toliko ob živce, da mu napišeš tak komentar, no potem ne vem koga kaj moti.

      Feel free never to stop at my blog again. Če pa prideš nazaj, pa daj kak argument. Bomo malce debatirali.
      Ajdee

      Izbriši
  7. ja žal tud ti nisi popolna...
    daleč od tega; z ali brez osebnih zamer.
    super, da sem te uspel sprovocirat..

    lp

    OdgovoriIzbriši
  8. Ja dragi Anonimni, ( a ti lahko rečem kar Uroš?) res...žal. Bi bilo pa res kar malce groteskno če bi bila od vseh nepopolnih ljudi na svetu, pa ravno jaz popolna.

    Brez skrbi, prav zabavala sem se in se. Mi je pa škoda časa za take stvari. Zato sem pred kratkim tudi blokirala nekega gospoda s Fb ker raje sploh ne vidim neumnosti ki jih piše. In tvoj komentar me spominja točno nanj. Škoda časa za prazne besede, pa še nesramne povrhu. Nič ni narobe če si kritičen, biti nesramen pa je povsem nepotrebno, če si s sogovornikom na podobnem iq nivoju. Midva očitno nisva, le tega ne veva kdo je zgoraj in kdo spodaj.

    Lepo bodi.

    OdgovoriIzbriši
  9. ja, ja ...
    če bi ti padla z nivoja svojga ega na nivo svoje inteligence bi se ----- ubila!

    lepo bod tud ti.

    uroš

    OdgovoriIzbriši

Dej mi kej lepega povej... :)
Žaljivi in nesramni komentarji bodo izbrisani.