sreda, 02. oktober 2013

Dan D: Kuhanje marmelade

Po napornem tednu, ki se je začel z na prvi pogled rahlo noro idejo in se nadaljeval z mnogo dela, usklajevanja, prošenj, organizacije in navdušenja in končal z napornim kuhanjem.

Cel teden sem nihala med navdušenjem nad tem koliko bo vsega, predvsem prostovoljcev in sliv in med obupom, ko je kako obiranje padlo v vodo, pa se je prikazalo novo in me je bilo strah ali lahko dobimo dovolj kozarcev, pa spet obupa nad slivami in tako naprej in nazaj.

V petek smo bili dogovorjeni še za pobiranje češpelj ampak je točno tisti trenutek ko smo se usedli v avto začelo precej močno deževati in tako smo lahko le upali, da bo v soboto vreme boljše, saj bi bili sicer skoraj povsem brez glavne sestavine.

V soboto se nas je vreme le toliko usmililo, da smo lahko na kakih treh frontah šli nabirat. Na naši fronti nas je vmes sicer še dobro opralo ampak vseeno nam je uspelo nabrati spoštljivo količino češpelj. Kakih 70 kg se jih je nabralo pri nas, skupaj z ostalimi pa vsega skupaj kakih 150 kg. Natančno ne vemo ker sem doma pozabila ta veliko tehtnico.

Ob dveh smo se zbrali v prostorih Pokrite tržnice v Idriji, ki nam jih je prijazno odstopila ICRA Idrija in kar hitro smo zavihali rokave, saj je bilo takoj očitno, da bo popoldne naporno. Odločno smo zagrizli v čiščenje in kuhanje ampak vseeno se je le počasi odmikalo. Ura je hitro tekla in ko smo očistili zadnji sadež je bila že trda noč. Marmelada se je kuhala, nalivala v kozarce, kozarci so se greli v pečici in nato smo vse skupaj skrili pod debele deke, kjer se je počasi hladilo še do naslednjega dne.

Krize s kozarci sem se bala že ves čas, ampak sem bila po enormnem paketu le-teh, ki sem jih pripeljala iz Ljubljane, nekako pomirjena. Ampak ko smo začeli polniti prvi veliki lonec, ki je bil videti brez dna, se je pokazalo, da kriza s kozarci še kako obstaja. Hitro smo aktivirali vse prostovoljce, preko radia in FB-ja obvestili javnost, še celo trgovino so odprli samo za nas, da smo si izposodili še dodatne pokrove. In tudi tokrat se je z hitrim odzivom vse rešilo tako kot je bilo treba. Ampak je bilo na trenutke prav napeto.

Ko smo očisti zadnjo slivo je bil čas za proslavo ampak smo pri zadnjem škafcu sliv vseeno obupali. Če bi hoteli iz njih napraviti marmelado bi morali počakati, da se zadnja doza marmelade še skuha in šele potem skuhati še te. Pa ni šlo. Baterije je zmanjkalo. Smo jih že očiščene podarili naprej. Ko je človek premagan je premagan. Nimaš kaj. Še vedno nas je čakal še najhujši del. Čiščenje. Čiščenje tiste lepljive brozge, ki se je znašla prav povsod kjer je ne bi bilo treba.

Bottom line: Skuhali smo 185 kozarcev (večino litrskih) marmelade, še dodatnih 25 smo dobili podarjenih in še 10 imamo obljubljenih. Kar se mene tiče je bil dan nadvse uspešen. Pa ne samo zaradi marmelade ampak zaradi vseh sodelujočih. Nisem si predstavljala, da bo ideja tako dobro sprejeta in da bo toliko ljudi pripravljenih pomagati. Nekateri so se pripeljali celo čez skoraj pol Slovenije.

Prvih 80 kozarcev smo že podarili naprej, rdečemu križu za novoletne pakete za malčke. Nekaj je bo najverjetneje naprodaj na "Dnevu za spremembe", ki se bo v Idriji dogajal v soboto, nekaj pa je boste lahko v zameno za (velikodušne) prostovoljne prispevke dobili kar na pokriti tržnici v Idriji. Če pa veste za koga, ki bi jo potreboval, ali ste sami med njimi, prosim napišite mi mail in poskrbeli bomo za to, da pride v prave roke. Še vedno raje podarimo marmelado kot denar.

Še enkrat hvala vsem, ki ste kakorkoli prispevali k temu, da je bil ta dan realiziran in da bomo posladkali nekaj juter nekaj otrokom. Upam, da imajo radi marmelado tisto ta domačo, z olupki. Njami. :)

Pa na svidenje prihodnje leto. Upam, da se akcija razširi tudi v druge kraje.




Šefica Vladka. To nas je pokomandirala.

Podarjene marmelade, v še nepopolni postavi.


Nepregledne količine češpelj

Marmelada se že greje pod toplimi dekami.

Borbe so potekale na vseh frontah.

Veronika je posrbela za malico, tudi ta je bila z slivovo marmelado. :)

Tudi Enej je pomagal, bil je med bolj vztrajnimi. :)

Tudi za okraske smo poskrbeli.



In na koncu še najhujši del. Čiščenje.


21 komentarjev:

  1. Odlično Anita! Res sem vesela, da ti je uspelo in prav mal žalostna, da nisem mogla bit zraven. Pa drugo leto :-)!

    OdgovoriIzbriši
  2. vav, kapo dol. suepr si se tole spomnila in potem se izpeljala. superpunca :)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Ko nekaj takega začneš, se začne kotaliti snežna kepa. Ne moreš jevveč ustaviti tudi če bi hotel. :)

      Izbriši
  3. Bravo Anita, res si vsem dala misliti, da se vse da, samo če človek hoče. Slovenci so dobri ljudje, ampak veliko stvari zatirajo v sebi in se delajo, da so brezčutni. Več takšnih akcij in se nam bo vsem spremenilo na lepše in bolje..... Še enkrat ČESTITKE za izvedeno akcijo in SUPER idejo.....BRAVO...

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hvala, naslednje leto pa še na štajerskem. :)
      Se bom poskušla malce prej spomniti.

      Izbriši
  4. Anita bravo!!! Drugo leto, ko bo končan naš "ta velk" projekt bomo zavihali rokave tudi na tej strani!!!

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Računam na to. :)
      Drugo leto bom rabila še več pomoči. Jaz bom imela polne roke dela. :)

      Izbriši
  5. Bravo in čestitke za super idejo, za žrtvovanje svojega časa za dobro drugih.
    Žal mi je, da ti nisem mogla pomagati in upam, da se bom lahko kdaj drugič izkazala.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Mojca, ne jemlji si k srcu. Trud je tisto kar šteje. To pa si vložila. Hvala ti!

      Izbriši
  6. Super Anita, bravo za izpeljano akcijo...Čiščenje pa verjamem, da je bilo naporno:) ps. lep trebušček:)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Uf ja.. to pa naslednje leto plačam. :)

      Malce pozno je za "-šček". Še kak teden pa bo trebuh kake pol ure pred menoj prispel na cilj. :)

      Izbriši
  7. Evo še zadnji update: vse marmelade, ki so še ostale gredo jutri na ZPM Moste Polje. In ko sem prej govorila z go. Anito Ogulin, so mi kar solze stopile v oči, ko se je preko telefona slišala njena hvaležnost za marmelade. Šele takrat sem se zares zavedla, da bo marmelada zagotovo prišla v prave roke.

    OdgovoriIzbriši
  8. Anita, bilo je čudovito. Zelo delovno, ampak hkrati čudovito :). Hvala za vse, hvala puncam za družbo. In da ne pozabim, hvala Vladki za komando, hehehehe!

    Lp.Ana

    OdgovoriIzbriši
  9. Bravo punce in še posebna pohvala tebi Anita za super idejo. Aaaaa pa nosečka si :), čestitam.

    OdgovoriIzbriši
  10. Super ste tole izpeljale, izpeljali. Pohvale prav vsem sodelujočim!

    OdgovoriIzbriši
  11. O, zelo lepo. Spoštovanje Tebi Anita, in vsem, ki so pomagali. Zagotovo naporna, a tako za prejemnike, kot darovalce, osrečujoča akcija.

    OdgovoriIzbriši
  12. Lepa in spoštovanja vredna gesta. Kapo dol! Drugo leto bi se vam z veseljem pridružila :)

    OdgovoriIzbriši
  13. Čudovito, Anita! Vedno me boli srce, ko vidim, koliko hrane vržemo stran, koliko sadja zgnije pod drevesi. Morda bom za podobno akcijo navdušila koga tu na severu. Čudovite fotografije: tista gospa, 'šefica' z ogromnim loncem, mi je bila pa najbolj všeč. Še veliko takih imenitnih zamisli ti želim!

    OdgovoriIzbriši

Dej mi kej lepega povej... :)
Žaljivi in nesramni komentarji bodo izbrisani.