četrtek, 31. oktober 2013

Najljubše stvari...

so tri. Tudi jesenske.

Kaki za zajtrk, motovilec z jajčki za kosilo in kuhan ali pečen kostanji za večerjo.
Imam vse kar potrebujem tenkjuverimač.





sreda, 30. oktober 2013

Elle Talent

Prej sem slučajno naletela na tole Elle tekmovanje ustvarjalcev.

In ker si res želim, da moje izdelke spozna čimveč ljudi, sem se kar prijavila. :)
Da bodo Miklavž, Dedek Mraz in Božiček znali poiskati tudi moje izdelke.


Zdaj vas pa seveda prosim, da mi pri tem pomagate in glasujete zame. Če so vam plohci všeč seveda, sicer pa glasujte za svojega favorita. :)



Hvala, hvala, hvala...



Kliknite za glasovanje: ELLE TALENT



Klik za glasovanje

torek, 29. oktober 2013

Tekač

Tokrat je čast na LM reševal ati David. :)

Glede na to, da je začel o strukturi treninga razmišljati šele tri tedne pred treningom, da je bil njegov najdaljši tek 8 kilometrski in da se je najbolj resno ukvarjal s prehrano v zadnjih treh dneh, mu je šlo odlično.

Ni kej,  konstitucijo ima odlično.

In seveda najboljše navijače. :)
Fotke je seveda naredil Starata Mirko.






ponedeljek, 28. oktober 2013

Kripl bataljon

Včeraj sem z velikim veseljem spremljala Ljubljanski maraton.
Žal tokrat ne v živo s proge, niti v živo ob progi. Je moral zadoščati kar Siol.tv.
Prav žal mi je bilo, da nisem mogla biti v oporo svojim dragim in najdražjim na progi. Ampak kaj, ko sem že s kavča, kot sem ugotovila po maratonu, bolj podrta kot sem bila lani po pretečenih 42 kilometrih. Tudi David je bil zvečer po uspešno pretečeni polovički v boljšem stanju kot jaz.

Res ne vem kaj se je letos zgrnilo nad našo familijo. Rene je ravno včeraj popil svojo zadnjo dozo, že drugega antibiotika letos, po tem ko je imel v začetku tedna vneto uho. Mene že cel teden šlata grlo. In po vsem propolisu, medu, čaju,  priporočenih, odsvetovanih in prepovedanih arcnijah, ki sem jih v tem tednu že splaknila po grlu, gre le na slabše. Danes se počutim že kot da bi požirala žiletke.

Res ne vem, kje se je med to nosečnostjo zalomilo. V zadnjem času niti na retorični "Kako je?" ne odgovarjam več z "Fajn!" ampak si ne morem pomagati, da ne bi izkazala vsaj malce dvoma z "No, ja.. saj nekako bo že." Nesrečen pa tisti, ki mi začne postavljati podvprašanja.
Prav ne vem več kaj je zdaj vzrok in kaj posledica. Se tako bedno počutje pojavlja zaradi jamranja ali obratno?

Za povrhu je očitno Enej staknil nek virus in nas je že navsezgodaj zjutraj zbudil en najbolj groznih zvokov. Zvok obračanja želodca. In tako mi danes ob vsem pripada še starševska naloga, ki v meni vzbuja največjo grozo, strah, odpor... visenje nad otrokom medtem ko bruha. Še dobro, da je že tako velik, da običajno to opravi na wc-ju. Če mi pripade čast, da bom morala čistiti tepih, hm... ne vem kako se bo končalo. Hkrati pa panično upam, da se slučajno ne nalezem še sama. Razkužilo že teče v potokih.

In čeprav se to zgodi le kake dvakrat do trikrat na leto je ta teden še David popoldne v službi. Namesto, da bi si privoščili prijetne krompirjeve počitnice v kakih z tobogani prepredenih bazenskih kompleksih ali nekje na morju bom s fanti popoldne sama doma. Za povrhu še s počenim glasom, da še kakega pametnega stavka nisem sposobna, kej šele, da z glasom uveljavljala svojo voljo.

No, če niso to sanje vsakega otroka. Fanta bosta navdušena. Bosta lahko neumorno gledala risanke.

Pa še enkrat čestitke vsem tekačem.
Čeprav je bilo videti, da bo vreme odlično za tek, je bilo verjetno, snegu navkljub, lani boljše.
Bravo vsem, ki ste uspeli premagati včerajšnjo zahtevno progo. Če so hkrati padali še rekordi, pa sploh.
Drugo leto se spet vidimo!




petek, 25. oktober 2013

Praznik


Pri nas je skoraj praznik, ko dobimo kako punco na obisk.
Sploh tako malo faco, kot je Nara Lila. :)



sreda, 23. oktober 2013

Kuhar

Včeraj sva z Enejem gledala oddajo Ana Kuha in očitno mu je bilo kuhanje gospodične Ane jako všeč, ker si je takoj po oddaji zaželel kuhati.
Ker je bilo že prepozno za kako pametno kuho, smo mu dovolili samo pripravo zmešanih jajčk za večerjo.

Za danes pa sem se odločila, da kuhanje kočerje prepustim kar njemu.
Jaz sem poskrbela samo za riža. Skuhala sem divji, rdeči riž ki sem ga 45 minut kuhala v zelenjavni osnovi (tokrat sem goljufala kar z zelenjavno kocko) in za solato, ki jo je v glavnem pripravil Rene.

Enej je narezal dve čebuli in en por in jih prepražil na olivnem olju. Ni odnehal niti ko so mu solze že pošteno lile iz oči. Nato je na kockice narezal še pol fileja piščanca in še to dodal v prepraženo čebulo in mešal. Ojoj, če je videl, da je kdo samo premaknil kuhalnico.

Ko je bil piščanček dovolj pečen, je dodal še žlico paradižnikovega koncentrata in ko se je ta rahlo prepražil sva dodala še kuhan riž in premešala. In to je to. Bilo je nadvse okusno. Bolj kot ko kuham sama.

To mora biti začetniška sreča. Ampak z veseljem pričakujem še. :)








torek, 22. oktober 2013

Oki #4

Tokratni Oki nam je postregel s svojevrstnim presenečenjem.

Enej se je namreč po uspehu na preteklem OKI-ju odločil, da tokrat bo pa prvi ali drugi. Ugotovil je, da na kolesu je dovolj močan, da premaga marsikoga, le še štartati mora bolj spredaj, da ne bo celo tekmo le prehiteval.

No, in se je zagrebel za prvo linijo. Tudi štart se mu  je kar dobro posrečil. Nesreča pa se je zgodila že v prvi šikani. Verjetno je malce prehitro zabremzal, kolo je zdrsnilo in padel je. Pa še veriga se mu je snela. Tako je tekmo spet začel kot zadnji.

Cele tri kroge je šibal na polno, na veliko prehiteval in končal na petem mestu. Kar je glede na sam potek odlično. Ampak ne, ko je pripeljal čez ciljno črto, so se mu ulile solze in bruhnil je v neutolažljiv jok. "Niti na stopničke nisem prišel!"

Ko sem ga opazovala sploh nisem mogla verjeti. Saj je bil vedno tekmovalnega tipa, ampak se nikoli ni pretirano sekiral če je na koncu izgubil. Tudi pri družabnih igrah mu nikoli nismo popuščali, pa ni nikoli protestiral če je izgubil. Nikoli si ne bi mislila, da ima v sebi tako željo po zmagi.

No ja, do razglasitve se je že potolažil in ugotovil, da vendarle ni bil tako slab in se že veseli naslednjega.
Tokrat, upam, res zadnjega. Ker že zamujamo ure angleščine.


















sobota, 19. oktober 2013

Prvi sejem: FairArt

Jutri bo za @_nitko pomemben dan.
Prvič se bom s svojimi izdelki predstavila v javnosti.
Kar malce tremo imam, kako bodo obiskovalci sprejeli moje stvaritve.
Upam, seveda, na najboljše. Upam, da bom do dvanajstih že razprodala zaloge in potem samo še pobirala naročila. He, he... ne, resno. Upam, da se vsaj kdo ustavi na našem štantku in vsaj malce poklepeta, če ne drugega. :)

Jaz sicer trenutno nisem v stanju stanja na štantih, zato mi bo tokrat na pomoč priskočila najprijetnejša sodelavka Petrainpika. Jaz pa bom le vsake toliko priletela v nadzor. Ampak brez skrbi, ona vam ob še lepše postregla kot jaz. V to sem prepričana.

Saj nas pridete kej pogledat, anede? :)

https://www.facebook.com/FairArt?hc_location=timeline
Se vidimo med 10.00 in 15.00 na Pogačarjevem trgu v Ljubljani.







sreda, 16. oktober 2013

Izjava tedna: Življenje

Danes je Enej imel priložnost opazovati helikopter pri vzletanju.

"Uf, to bi pa bilo življenje!" Je bil njegov komentar.

In potem je napletel že celo zgodbo.

Ko bo velik bo pilot helikopterja.
Vsi skupaj bomo imeli veliko hišo iz opeke, ki bo naš in njegov del povezovala s skrivnim gumbom.
Hiša bo imela ravno streho, da bo lahko na strehi parkiral helikopter.


Sam tulk da veste, da si ne boste gradili hiše blizu naše hiše. Ker zna bit občasno precej glasno in vetrovno. :)


torek, 15. oktober 2013

Nedelja

Midva z Enejem sva cel dan grela kavč. Enej z vročino, jaz z glavobolom.
David in Rene pa sta se prehajala po prekrasnem jesenskem sončku.

In se afnala, knede. :)