nedelja, 25. november 2012

petek, 23. november 2012

Sobotni potep

Že celo večnost je bilo, odkar smo bili nazadnje na kakem izletu.
Operacija, viroze pa še varčevalni ukrepi na račun "home sweet home".
Tako dolgo je že bilo, da je že Enej začel jamrati: "Kdaj bomo šli u kešn hotel, kešn bazen al pa h Julianu?"

Glede na to, da ga bolj kot bazen zanimajo tobogani, smo izbrali kar Atlantis. Glede na to, da je bila sobota čudovito sončna pa smo šli prej še malce na potep. Na Koščevo pot, ki sem jo na fotkah že dolgo občudovala. Pa ne, da smo mi taka družba, ki bi lahko ptičke opazovala in poslušala, ampak okolica je pa res čudovita. Priporočam. Če ste take lenobice kot nekateri med nami, je tistih 400m čisto dovolj, če ne, pa jo lahko še podaljšate. Le obutev morate imeti primerno.

Na koncu smo sicer videli tudi ptičke. Fazane. Žal so bili že rahlo mrtvi. Ampak zanimivo, Eneju je streljanje in mrtve fazane čisto mirno prenesel. Kot nekaj povsem naravnega. Meni je bilo predvsem zanimivo to, da v življenju še nisem videla fazana, lovci pa so na enem polju ulovili kar dva. Dobro se skrivajo.


















sreda, 21. november 2012

Vežemo vezalke

Včeraj se je jezil, da hoče čevlje na ježke, ker sicer mora čakati vzgojiteljice, da mu zavežejo čevlje.
Danes, o ne, danes jih ne rabi več. :)



torek, 20. november 2012

Poslastica dneva: mini habance


Ko se v Idriji kuha zelje, zraven ne sme manjkati ocvirkovca. Še bolj pa smo veseli, če smo postreženi s habanco. To je potem pravo delavsko kosilo, bolj za pozimi, ko lahko špehec skrijemo za debele puloverje.

V bistvu je zadeva zelo podobna ocvirkovci le oblika je drugačna. V trgovini dobimo precej velike, jaz pa sem se odločila, da naredim bolj mini varianto pa (kao) bolj zdravo. Iz pirine moke.

Naredila sem testo za kruh iz večjega dela pirine moke (cca 70%), del, ki sem ga porabila za habance, pa sem hotela z izboljšati z dodatkom mleka. Tu sem naredila napako in dodala mrzlo mleko ter preprečila testu, da bi lepo vzhajalo.

Ko (če)testo naraste na dvojno količino, ga na tanko razvaljamo in precej na debelo namažem z prekajeno zaseko. Zavijem kot štrukelj. Še nepečenega razrežemo na centimeter debele rezine in položim na peki papir. Potem pa za pol ure (oz. dokler niso lepo rjavo zapečene) v pečico na 200°C.

Dobršen del smo jih zmazali, nekaj pa sem jih pospravila v zamrzovalnik do prihodnjič ko si bomo spet zaželeli nekaj krepkega.



torek, 13. november 2012

Vedno znova in znova

Ene par stvari je, ki me vedno znova in znova tako zelo zmotijo, da si ne morem pomagati in jih VEDNO pokomentiram.

Nekateri se že prav zabavajo na ta račun, nekaterim grem pač na živce. Pa kaj. Ne morem nehati, tudi če hočem. Pa nočem.

1. Napihnjen snežak pred ta oranžno hišo v Hotedršici. Pred tisto, ki je čez novoletne praznike tako okinčana, da ji beseda kič ne seže niti do gležnjev. Kot da ni že cel tisti becirk čez kičast čez vsako mejo dobrega okusam. Mislim, a se lahko dogovorite za eno do dve barvi fasad. Prosim lepo, tenkju.

2. Stožci na hitri cesti Razdrto - Nova Gorica. Ma če se lahko dva dni v letu pelješ do Gorice  in nazaj po poljubnem pasu je veliko. Ok. Pretiravam. Ampak ne prav dosti. Ti cepci vedno najprej zaprejo pol ceste, potem pa na nekem malem koščku le-te kosijo/šraufajo/barvajo/uateua.

3. Vrečke za sadje, zelenjavo v Sparu. Mislim, a lahko? A lahko kupim granatno jabolko, pa mi nalepite nalepko kar nanj? Mi lahko prosim zapakirate dva različna izdelka v eno vrečko. Pa brez tiste anojing zalepke, zaradi katere vrečke niti za plenice ne morem več uporabiti.

4. Novičke na Pop tv in še kje drugje.
Pa kaj potem če je v Kaliforniji morski pes požrl surferja.
Pa kaj potem, če v Angliji že od 12. 11. naprej čutijo predbožični stres. Zaradi petih razlogov. Ne tudi teh petih razlogov ni potrebno še enkrat ponoviti.
Pa kaj, če Jenifer Lopez nosi perilo za oblikovanje telesa.
Zakaj bi jaz morala vedeti to? No reason.

Aja, ste pretekli teden mogoče opazili, kako so bili ljudje boljše volje ko glavna novica medijev ni bilo brezposelnost, stečaji in reforme ampak dobro staro vreme, poplave in predsedniške volitve. Je bolje če se ti smili nekdo drug, namesto da se smiliš samemu sebi, ane?


To be continued...

četrtek, 08. november 2012

Rene

Opažam, da še nisem nadgradila Renejevega statusa.

Naša mala trmica končno hodi. Da bo uradno, za statistiko, je shodil 20 oktobra, torej pri šestnajstih mesecih. Zjutraj smo kupili nove čeveljčke, ki so mu očitno bolj ustrezali kot prejšnji, popoldne je že brcal žogo po igrišču.

Sicer je postal prava mala faca. Ko je dobre volje. Če je lačen, zaspan, žejen... no takrat mu raje ne hodite pred oči. Ker takrat vas raztrga na koščke.

Trenutno vsem pravi MAMI! Malce smešno je, ker se vsi spogleduje ko vzklika svoj MAMI. Nikoli ne vemo komu je klic namenjen. Kliče nas pa ves čas. Vse kar zna ali se nauči novega hoče znova in znova pokazati.

Tudi z Enejm se zdaj že odlično igrata skupaj. Ves čas se nekaj cukata in vlačita naokoli. Zvečer se pa sploh rada muckata. Kar v klobčič se zvijeta in potem poslušamo hihitanje. Vse dokler ne zaslišimo joka seveda. :)

Aja zobje so mu pa tudi zrasli. Skoraj vsi. Še dve trojkici čakamo, ampak to bo še trajalo.


Faca moja. :)



torek, 06. november 2012

Divje jezero

Navkljub temu, da živim le nekaj kilometrov stran, sem si včeraj prvič uspela ogledati to naravno znamenitost, kako bruha vodo.

Polko sem dodala zato, da se ne sliši kakšne neumnosti kvasim v ozadju. :)

Sicer smo imeli včeraj kar precej sreče z vodo, na našem koncu ni bilo veliko težav z naraslo reko, vseeno pa je bila voda kar impresivna.




Pa še nekaj utrinkov iz naše okolice








četrtek, 01. november 2012

Na cilju

Tale fotko sem našla na spletu. Juhej!


Izjava tedna

Sediva zadnjič, po maratonu, po kopeli, z Enejem na kavču v kopalnih plaščih, pa pravi:

Lej mami, pašlat muj trebuh kuk je trd.
Pošlatam in pravim, naj pošlata še on mojega.

"Tuj je pa tak bel mehk, kat testu. Muj je pa tak, kat de bi se že spiku!"