Izjava tedna

Enej v zadnjem času ves čas nekaj cvili. Govori z zafnanim visokim, pojočim glasom, ki mi, v kombinaciji s spajdermenskimi skoki in pozami, že precej načenja živce.

Pa mu rečem pred dnevi, "Enej,  dej ne cvili. To cviljenje ne pelje nikamor."

Pa mi odvrne prefriganec: "Kaj pa na klupca*, a tud na klupca ne? A si mal pazabila?"

*kazenska klopica namreč

Najljubši izdelki: Lunette*

Ste kdaj gledali Oprahino božično oddajo, ko vse takratne gledalce obdari z najljubšimi izdelki tistega leta. Jaz takega dometa žal (še, he, he.. ) nimam, imam pa svoje najljubše reči.

In ker za najboljše reči ne izvemo iz reklam ampak iz priporočila prijateljic je bilo tudi tokrat tako. Ker tale zadevica spada v rahlo tabu temo, prijateljic ne bom omenjala z imenom.

Vir

Gre se za menstrualno skodelico, Lunette. Najprej sem poslušala eno leto od ene prijateljice, nato še od druge in ko se je po porodu stara teta iz Krvavca spet vrnila, sem vedela, da mi drugega ne ostane, kot da grem v nakup. 

In dobro da sem šla.. ker to je bil res nakup sezone. Od takrat naprej sicer vem, kdaj menstruacijo dobim, potem pa lahko skorajda pozabim nanjo. Enkrat do dvakrat na dan spraznim skodelico in to je to. Ko je "tistih dni" konec, skodelico prekuham, jo pospravim v simpatični žakeljček, ki je priložen in tam lepo pridno počaka na naslednjo uporabo. In popolnoma nič ne kaplja ali curlja mimo. Na javnih wc-jih, ko pipe ni pri roki pa jo lahko splaknete kar s stekleničko vode.

Ko sem kateri od punc, ki skodelice še ni preizkusila, omenila da jo uporabljam je običajni odziv zgroženost. Kako da lahko, ali ni zadeva malce nagravžna? In lahko vam zagotovim, da ni. Ko skodelico praznim, straniščna školjka resda izgleda kot da bi se znašli na kraju zločina, vendar ni to nič v primerjavi z tamponi, da ne govorimo z bljaki (po možnosti odišavljenimi) vložki.

Tudi prihranek je ogromen, v primerjavi z vložki pokrijemo ceno skodelice že z nekajkratno uporabo, za razliko od tamponov skodelica ne povzroča toksičnega šoka, pa še veliko bolj ekološka je.

V glavnem skodelica Lunette je oh in sploh super in morala sem vam povedati zanjo.

Ko sem se v začetku poskušala primerjati z Oprah, pa vam povem, da popolnoma brez moči pa vendarle nisem. Ko sem se odločila, da napišem post o Lunette skodelici, sem kontaktirala uvoznike in so z veseljem ponudili  6 € popusta za vse, ki boste skodelico naročile preko njihove spletne strani in ob naročilu vpisale kodo "rockstars", podarili pa so nam še 5 kompletov dezinfekcijskih robčkov za prvih 5 punc, ki Lunette že uporabljate in boste v komentarjih povedale kaj je tisto kar vas je pri Lunette prepričalo, da ste postale redne uporabnice.

*Objava ni bila naročena in ne sponzorirana.

Pr'farski bolšjak

Prvi je za nami. Ja prvi.. glede na odzive in prijetno vzdušje že planiramo nove.

Na veliko smo barantali, prodajali, kupovali, menjavali in se na splošno zabavali. Sama sem na koncu celo nekaj malega v plusu, finančno mislim. Sicer pa je plus že to, da sem nekatere stvari zvlekla iz omare. Zanimivo, koliko lažje se odrečeš nekaterim stvarem, če veš, da ne gredo v smeti, ampak v roke nekoga, ki jih bo ponovno uporabil.

Se vidimo prihodnje leto, če ne že prej.

Plezalec

Hodi resda še ne... spleza pa kamr češ.

In ja.. naša dnevna je doživela rahlo preureditev. Baby safe pa to.

Korzika again...

Mi dela probleme tale letošnja Korzika.

Običajno fotkamo v nef načinu, tokrat pa sva, da bi bilo manj dela, fotkala kar v jpg. Big mistejk.
Obdelati jih je treba vseeno, kvaliteta pa grozna. Na fotkah sami nagci, da jih komaj naberem nekaj primernih za na blog.

No tule so iz prve polovice dopusta.

Prvi kamp v bližini Ajaccia, plaža Mare e Sole, kamp La Valee.

Prijeten, domač, poceni kamp. WC-ji so bili sicer taki, kot da bi jih naredili iz starega kurnika a so bili vsaj čisti in unisex, kar je odlično ko imaš majhne otroke.

Pod drevesi je bila tako gosta senca, da bi jo še palček Smuk s težavo razrezal, kar je v vročini sicer super, v povezavi z zračnimi tokovi pa ne tako zelo. Včasih je v najhujši vročini že kar malce zazeblo in Reneju so se vnele oči. Zato smo se kar kmalu odločili za odhod.

Na tokratnem dopustu so nas navdušili Nemci. Že ob prihodu v kamp, nam je začasna nemška soseda postregla s hladno pijačo, ker smo bili videti izmučeni. In potem so med pomivanjem posode, debate ves čas tekle.  Naslednji nemci so nas navdušili v naslednjem kampu.. o tem več  naslednjič.

V drugem delu fotk boste spet opazili meni ljubo Roccapino.  Plaža je prva, ki jo zagledaš po vožnji čez notranjosti iz zahoda čez Sartene proti Boniffaciu. Cesta, ki vozi do nje je grozno naluknjana od hudourniških vod, a ko ugotoviš kako se peljati po njej, sploh ni tako mučno. Plaža je znana po tem, da jo straži kamniti lev.  Upali smo, da bomo nekaj dni lahko kampirali tu, a je bil žal kamp (očitno) že nekaj časa zaprt. Smrk, smrk.. tako smo se le malce ohladili, se naložili v avto in šibali naprej, do našega poznanega kampa "California". Nadaljevanje sledi... (najbrže enkrat decembra. :))

Pr'farski boljšji sejem

Idrci, Pr'farci, Cerkljani, Kanumlci, Gadav'čani,pa tudi tisti bolj oddaljeni zdaj je čas, da spraznete kevdre, podstrešja in omare in pridete h far prodat vse kar ne rabite. Če stvari ne rabite vi, še ne pomeni, da jih ne bo potreboval kdo drug.

In ponavadi je tako, da tisto kar se vam zdi najbolj neverjetno, da bi še kdo hotel imeti, za tisto je največ zanimanja.

Pohištvo, oblačila, stara kolesa, otroška oprema, igrače, elektronika, kasete, cd-ji, gramofonske plošče, vozički, športna oprema, okraske, orodje, posodje, knjige, starine,... vse je dobrodošlo. In če boste ugotovili, da vaše "šare" tudi nihče drug noče, jo boste lahko podarili v dobrodelne namene.

Vabljeni ste tudi če nič ne prodajate ali kupujete. Tudi sicer bo zabavno.

Dobrodošli.

Sodelovanje je brezplačno, vseeno pa prosimo prodajalce, da se prijavite. Pišite meni ali na td.fara@gmail.com.

Ignore

Ne grem se več.
Naslednjih nekaj let bom na 33. :)

Spiderman

Tele spajdrmenskove/supermaenskove faze pa kar noče in noče biti konec. Če kaj, se le še stopnjuje. Sploh odkar je na TV videl film.

Povsod ga je preveč, našega Spidermana. Na kavč, s kavča, na posteljo, na stol, na kavč in še stokrat naokoli.

Ves čas mu dopovedujem, da Spiderman ne obstaja. Ni ga, samo filmi so. Filmčke sva gledala na You Tubu. Ampak on bi še vedno bil Spiderman al pa Superman. Ni tako zelo važno, glavno da bi letel po zraku in plezal po stavbah.

Tako mi zadnjič pripoveduje, kako je Spiderman nastal tako, da ga je ugriznil tak pajek. Ja, tak čudežni pajek, mu pritrdim. Ampak taki čudežni pajki so samo v filmih in risankah, mu pravim.
 In takoj zatem...

A ni škuda?
Kaj to?
Ja, de mene ne pič tak čudežni pajk.
Ja ris, sam sej veš, takih pajkov ni.
Sam če ga boš kdaj vidla, mi ga boš pakazala, de me bo piču!?

Potem sem mu pred časom, ko mi je bilo njegovega skakanja preveč, pripovedovala, da Spiderman in Superman ne skačeta kar ves čas naokoli. Samo takrat ko komu pomagata.
Zvečer ko smo si privoščili skodelico sladoleda, pa nama z Davidom ne dovoli, da bi sama nesla svoji skodelici na mizo. "Vama bom jest prnisu. Ka jest sm Spajdrmen. Jest usem pomagam!"

Nebeskanje na Veliki planini

Pohod to ravno ni bil. Tudi sprehod komajda. Nebeskanje je kar dober izraz.

13 mesecev

no.. že skoraj 14 se jih je nabralo in razvoj je spet očiten.

Noge postajajo stabilne, glas vse močnejši (če je to sploh možno).
Sam že zleze na posteljo in kavč in občasno tudi dol. Občasno pa tudi telebne. Tudi v kad bi najraje zlezel kar sam, ven pa nikakor ne.

Njegova tehnika plazenja po riti veselo naokoli je izpopolnjena. Pred dnevi je tako šibal čez igrišče, da je strgal nogavice. S svojo tehniko z lahkoto obvlada tudi stopnice in strme klance.

Z Enejem se včasih že prav lepo igrata,  Rene vse ponavlja neumnosti za Enejem. Večino časa pa se le prerivata, si pulita stvari iz rok in cvilita. Ampak se imata nadvse rada. Kakšen jok je, ko gre Enej po svoje in kakšno veselje ko se vrne nazaj.

Dude še vedno ne mara, duda je še vedno mama. Predvsem ponoči.

Za rojstni dan smo mu v Enejevi sobi pripravili svojo posteljo, a se mu ne dopade. Prav paničen postane ko se po nekaj urah mirnega spanca, prebudi v svoji postelji. Enkrat sem se mu pridružila tam. Nič čudnega, da mu ni všeč. Odprta vrata nenehno škripajo Enej pa se vsake toliko zaleti v rob postelje, da še mene vrže pokonci. Tako postelja sameva, Rene pa se še vedno greje pri nama.

Faca je. Nekaj čisto posebnega.