torek, 29. november 2011

Daj - dam

Čokolado za vaš glas. :)

Izjava tedna

A bama jutr, ka se bama zbudil.
Ka bo najprej tama, pol pa sunčk, paklical Maksa pa Erika, de bi še enkrat spala pr nas.
De bi ti pol pakazala kira igrca bi jest...

Aha, aha.. pol pa ja. :)

Tako je bilo nazadnje ko sta prespala pri nas.
Dopoldne sem jih še nekako zvlekla malo v hrib. Popoldne pa so preživeli vsak na svojem računalniku ali PSP-ju in/ali podobnih zadevah.










ponedeljek, 28. november 2011

Produktivno

Reneju že cel dan teče iz noska. Sesalcu ni nič jasno, prej ga tri mesece nismo rabili, danes ga pa če cel dan prosimo za usluge. Rene ni navdušen, vendar si ne predstavljam kaj bi bilo brez sesalčkov. Verjetno vneta ušesa.

Drugače je bil pa dan lep in produktiven. Enej je šprical vrtec, da smo se malce pocrkljali in smo lahko šli raje skupaj na Meline na sprehod. Tako toplo je bilo, da smo bunde pustili kar pred enim od blokov in smo jih pobrali nazaj grede. Ob prihodu nazaj je bil Enej že tako lačen, da je prosil za kosilo, kar se že dolgo ni zgodilo. Običajno se moramo le pregovarjati, da vsaj kaj poje.

David sicer še vedo leži, a je že precej bolje in se je danes lahko celo z Renejem toliko ukvarjal, da sem se jaz lahko malo Eneju posvetila.

Z mulčkom sva spekla kruh in to tako kot je treba. Zanj sva si vzela cel dan. Dvakrat sva ga pustila vzhajati in ga nato premesila in vsak po svoje oblikovala. Enej je naredil žemljice jaz pa focaccio. Tako mehkih žemljic še nisem naredila in to navkljub temu, da so večinoma iz polnozrnate pirine moke. Focaccia je izginila v vakuumu.

Vpisala sem se na fitnes, v sredo grem na uvodno uro. Eneja sem vpisala k zobozdravniku, pa še avto sem peljala na servis. In popravilo je bilo bistveno cenejše kot smo predvidevali.

Še Enejevo večerno sitnarjenje me ni spravilo iz tira. Eden od naju ga mora vsak večer pospremiti v posteljo in prebrati pravljico. Nato mu mora dati lupčka še drugi. Nato se pa začne zavlačevanje. Ni da ni, žejen, lačen, trebuh boli, posteljo poravnat, vrata odpret, vrata zapret... rešitve še nismo našli.

Ja, fajn je bilo.

nedelja, 27. november 2011

Vikend

Tale vikend je bil pa izredno naporen.

Dragi je zbolel in že tri dni leži in pije čaj.

Enej je bil na srečo najprej z Nono in Nonom na Blegošu, nato še pri Staratu in Starimami čez noč. Z njim gre le po luftu in sem utrujene že ko ga gledam. Plavalni tečaj smo zaključili, zdaj pa mu energija skozi ušesa brizga. Bo treba najti neko novo aktivnost. Izbral si je ples.

Jaz sem imela danes prvo radijsko soočenje. Včeraj sem se pozno pripravljala, danes zgodaj vstala. Soočenje je bilo tako tako. Popolna začetnica nasproti starim mačkom. Kaj hudo pametnega nisem pogruntala, novega "Šou mast gou" pa mislim, da tudi ne. Vsaj prikazala sem se. Kar štirje so manjkali. Le zadnjo rundo sem zviznila. Rene je bil že lačen.

Popoldne smo šli s fanti voščiti še mali Avici, ki je iz krepkega dojenčka, kar naenkrat zrasla v pravo mično gospodično.

Zdajle pa še Renejči slabo spi, ker mu teče iz noska. Noč bo verjetno pestra.

Jutri se pa res vpišem na fitnes. Mi manjka urica, ki sem jo prej namenila teku. In hujšati začnem. Sem se kar navadila na pozno večerjo in se ob tem prav nič dobro ne počutim. Oblečem lahko pa samo ene kavbojke. In prav nič novega si ne kupim. Zanalašč. Ko se jih bom dovolj naveličala, bom že shujšala.

Šibam spat.

četrtek, 24. november 2011

Evropski teden zmanjševanja odpadkov

Ata me je opozoril, da je ta teden,  teden med 19. in 27. novembrom, Evropski teden zmanjševanja
odpadkov (ETZO). V tem tednu želimo EU izpostaviti najnovejša načela ravnanja z odpadki preprečevanje nastajanja odpadkov ter gledanje na odpadke kot na surovine, ki jih je
mogoče ponovno uporabiti.




Količino odpadkov lahko zmanjšamo s preprostimi ukrepi, ki jih lahko izvajamo v vsakdanjem življenju.
- ne nakupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo ali imajo kratko življenjsko dobo, (dobra finta glede (ne)nakupovanja stvari. Ko si nekaj zaželite, si to napišite na listek in počakajte 14 dni. Če si jo po tem času še vedno želite, jo kupite. V večini primerov, boste gotovo že pozabili, kaj ste si tako želeli).
- da ne menjamo oziroma mečemo staran aparatur zgolj zato, ker bi radi imeli druge,
- če že tiskamo, tiskamo vedno obojestransko,
- za nakupe uporabljamo vrečke ali košare za večkratno uporabo,
- hrano nakupujemo v takšnih količinah, da ne postane odpadek,
- v čim večji možni meri uporabljamo javna prevozna sredstva,
- pijemo vodo iz pipe in ne iz plastenk,
- ko kupujemo oblačila, kupujmo v glavnem kvalitetne klasične modele, ki jih bomo lahko nosil dolgo,
- ne kupujmo stvari, ki so prekomerno zapakirane (npr. za korenje ni nobene potrebe, da je v plastični košarici),
- kuhajmo "from scratch" torej, iz osnovnih živil. Že pripravljena živila so bistveno bolj zapakirana kot osnovna.

Predvsem pa se moramo zavedati, da ločeno zbiranje odpadkov ni več samo stvar nekaterih osveščenih, ampak je to postal nujen in koristen način življenja vseh nas.

Na spodnji povezavi priporočam ogled simpatičnega reklamnega spota: http://vimeo.com/21009546

sreda, 23. november 2011

Gorenjska

Danes zjutraj sva se z Renejem navsezgodaj odpravila na Gorenjsko, na najino čisto prvo tiskovno konferenco. PR izjava, je celo takšna, kot da sem kaj pametnega povedala. Rene je bil pa itak zvezda. :)



Ker sva bila že na tistih koncih, sva pobarala še najini virtualni prijateljici, če imata čas za kavico. Nežika ga ni imela, Olivija pa naju je povabila v svoj topel domek na kavico. Tako se je blog spet izkazal za pozitivno izkušnjo, saj sem danes še eni prijateljici črtala predznak virtualna. In v živo je ravno tako prijetna kot preko ekrana. Komaj sem se odtrgala s stola. :)

Olivija, hvala. Vesela sem, da sem te spoznala.

torek, 22. november 2011

Fotka tedna

Ha? Mami pojma nimam kaj govoriš.


Ne vem kaj mi je v zadnjem času. Čisto brez besed sem. So pa zato fotke boljše. :)

Zajtrk

Koruzni kruh, kajmak, kozji sir, rukola in češnjevi paradižniki. In veste kaj sem naredila potem, ko sem ga pojedla?

IIiiiiii, še en tak sendvič. :)

ponedeljek, 21. november 2011

Ustvarjam

Odkar sem našla Pinterest, ves čas nekaj ustvarjam.

Še posebej sem se navdušila nad fotkami na platnu.

Tako se tudi sama nabavila vse potrebno. Platno, belo akrilno barvo in naprintano fotko. Izbrala in priredila sem to fotko mojih fantičkov.

Iz barvne sem naredila črno-belo fotko.


Nato sem jo natisnila in izrezala obraza.

Platno sem prebarvala z belo akrilno barvo.

In, z natisnjeno stranjo navzdol, položila na mokro platno in pogladila.
Ko je platno suho, papir namočiš z vodo in z blazinicami prstov zdrsaš papir s platna. Jaz sem ga (verjetno) preveč zmočila in zato sem odstranila tudi del Enejevega očesa. Slučajno sem imela tudi črn filc, ker sem nameravala izrezati, letos tako popularne, brkice. Nato se mi je utrnila ideja in izrezala sem še gusarsko prevezo za Eneja.

Nastalo je to. In kar ne morem se je nagledati. Vsakič ko ju vidim, me spravita v smeh.





Tekaški dnevnik

Po maratonu, je tekaški dnevnik bolj neobstoječ. Približno enkrat tedensko šibam na Rake na umirjenih 5, to je pa to. Ampak ta teden se pa res vpišem na fitnes. Skupaj z mamo. Izmenično bova vsaka eno dopoldne telovadili in en dan sprehajali Reneja.

nedelja, 13. november 2011

Varnost v avtomobilu

Ko sem iskala informacije o otroških avtosedežih, sem naletela na zanimivo informacijo.

Otroški avtosedež lahko pripenmo tudi na sprednji sedež. Le povsem nazaj ga moramo pomakniti, da ni otrok preblizu airbaga.

Včasih pride prav, da lahko pelješ še otroke od prijateljic k plavanju. :) Če pa je zadnja klop prosta ga bom jaz sicer še vedno raje vozila zadaj.

sobota, 12. november 2011

Volitve 2011

Povabilo je prišlo dokaj pozno in nepričakovano in privolila sem, prej kot sem uspela v redu razmisliti kaj počnem.
Potem sem rabila kar cel teden, da sem premlela zadeve in se navadila na novo vlogo.

Zdaj pa sem pripravljena, da vam javno oznanim. Od besed prehajam k dejanjem.

Kandidiram. Stranka mladih - zeleni Evrope.

Za kaj se bom zavzemala, vam je stalnim bralcem mojega bloga verjetno jasno.
Čisto, varno in zdravo okolje za nas in naše otroke. Seveda ne samo z vidika ekologije. Poskrbeti moramo za celoten klobčič v katerega je zavito naše življenje.

Pomagajte mi, da ponesem glas mladih, mladih družin in naših otrok do tistih, ki so za to odgovorni. Prevzemimo odgovornost za prihodnost.

Že vnaprej hvala za vaš glas.



petek, 11. november 2011

Samovšečnež


Menda smo ljudje in delfini edini, ki se v ogledalu prepoznamo.


Jesenske barve


Šmarnice,  te jesenske rože, zvok žage pod oknom, jutranji pohod na Kovačev rovt, zvok žiletke na strnišču in vonj po brivski peni.
Prijeten spomin na mojega starega ata.


sreda, 9. november 2011

Iz Anglije

Ja, take smo mamice, da si želimo le najlepše za naše otročke. In ponavadi je najlepše tudi najdražje.
Ampak glej ga zlomka, če pogledaš malo po netu pa najlepše ni več najdražje. Le v naših trgovinah takole našponajo cene. Recimo, če primerjaš angleške cene na Nextu.uk ali pa na Next.eu je cena ravno enkrat višja v Evropi. Enako je z Mothercare, ki je meni še posebej všeč. Pa še vedno imajo kake fine popuste, ki jih pri nas ni.

No, in ko sem iskala koga, ki bi šel v Anglijo in mi kaj lepega prinesel, sem izvedela za stran, IzAnglije.com. Brezplačno se prijaviš in oni ti dajo angleški poštni naslov, kamor potem lahko naročiš iz trgovin, ki ne pošiljajo v Slovenijo. (Nexta se sicer ne da, ker pošiljajo samo na domače naslove, na naslove podjetij pa ne.) Potem pa oni pošljejo naprej.

Sicer res traja nekaj dalj in je nekaj dodatnih stroškov s poštnino, ampak če se združi nekaj mamic, pride zadeva zelo poceni.

Če vam tudi vam pride prav ...

torek, 8. november 2011

Učoškan

Včasih Reneja v postelji prav težko najdemo, saj se najbolje počuti, ko je takole obložen z vseh strani.
Ko je fino utrujen, ga samo obložimo z blazinami, dudo v usta, glavo zakoplje v eno od blazin in spi.



Včeraj je dobil drugo pikico. Še dobro, da imamo Moniko, ker jaz sem, kot se mi rado primeri, spet zašuštrala datume. Ah ...

Aja ... Stane ... vse naj naj. :)

Prefriganec

Poberem včeraj Eneja v vrtcu in ga kar direkt napokam v avto, da greva na plavanje.
Pa mi že takoj potoži da je lačen.
Ok, malo čudno se mi je sicer zdelo, saj so komaj dobro pojedli malico. Ampak ok, če je fant lačen, je lačen. Tak res ne more plavati. Pa še za dve uri sva se dogovorila (beri sem ga podkupila z njegovimi najljubšimi bomboni), da nadoknadiva nekaj malega od zamujenih ur, ko ga, zaradi zoprnega kašlja, nisva peljala.
Se ustavim na bencinski. Njega prosim naj počaka v avtu, da ne bo Rene sam, in ga vprašam kaj bi jedel. "A bi sendvič, kaj bi?"
"Ne vem, mal poglej. Če pa ne boš našla nič takega, mi lahko pa tudi Rafaelo kupiš."

Aha, vse jasno. :)

ponedeljek, 7. november 2011

četrtek, 3. november 2011

Dober dan



Pesem, ki spominja na najboljši žur, na najboljših počitnicah.
Klapa, sami glasbeniki. Ubrana posadka Bavarije 45, zasidrane v nekem zalivu na Paklenih otokih. Davnega leta 2005.
Kitare, petje, polna luna in mirno morje. Takrat še mladinci.

Ah, kje so časi. Brez celulita, strij in odvečnega špehca?





Danes je ta klapa "pridelala" že osem mladih pomorščakov. Zadnjega med njimi danes proti jutru.

Dober dan tudi tebi, mali Matevž. Dober dan, vsak dan!

Mary Ann Shaffer & Annie Barrows: Guernseysko društvo za književnost in pito iz krompirjevi olupkov

V branje mi jo je predlagala knjižničarka.

Zgodba se dogaja v povojni Angliji leta 1946. Napisana je napisana v pismih, ki potujejo med, od bomb porušenim Londonom in Kanalskimi otoki. Med pisateljico Juliet, člani književnega društva, ki opisujejo sovoje doživljanje nemške okupacije otoka Guernesey, Julietinim založnikom in prijateljem Sidneyem in njegovo sestro Sophie.

Navkljub grozotam, ki jih knjiga opisuje je zgodba očarljiva in nevsiljiva. Poveličuje moč knjig v težkih časih in slavi prijaznost, ljubeznivost in življenje nasploh.

Pismo Clovisa Fosseya Juliet

Spoštovana gospodična,
najprej mi ni bilo nič do tega, da bi obiskoval knjižna srečanja. Na moji kmetiji je dela na pretek, zato nisem želel tratiti časa za branje o ljudeh, ki jih nikoli ni bilo, in o tem, kako so počeli stvari, ki jih nikoli niso.
Nato sem začel leta 1942 dvoriti vdovi Hubert. Kadar sva šla na sprehod, je hodila nekaj korakov pred mano po stezi in mi ni nikoli pustila, da bi jo prijel pod roko. Pač pa je pustila Ralphu Murcheyju, da jo je držal po roko, zato sem vedel, da mi slabo kaže s snubitvijo.
Ralph, ta bahač, kadaj pije, in je v gostilni povedal vsem zbranim: "Ženskam je všeč poezija. Samo nežno jim zažvrgoliš na uho, in že se stopijo - v mastno piko na travi." Tako se ne govori o dami, in pri priči sem spoznal, da si ne želi vdove Hubert zaradi nje same, tako kot sem si jo jaz. Njemu je bilo samo do njenih pašnikov za svoje krave. In tako sem sklenil: če bi vdova Hubert rada rime, si jih bom poiskal. 
...

Kakor že, nazadnje sem osvojil roko vdove Hubert - moje Nancy. Nekega večera sem jo pregovoril, da sva šla na sprehod vzdolž pečin, in sem ji rekel: "Tjale poglej, Nancy. Milina  nebes se spušča nad morjé - prisluhni, mogočno Bitje v njih bedi." Pusila mi je, da sem jo poljubil. Zdaj je moja žena.
 ...

Tudi Manci Košir je bila všeč.


torek, 1. november 2011

Izjava tedna

Z Enejem sva velika ljubitelja Črvivih pesmi, Andreja Rozmana Roze. Če se zvečer prepozno spravimo v posteljo in nimamo časa za knjigo ali zgodbico, je skoraj gotovo na sporedu ena od njih.

Pa gledava danes katero bi. Jaz predlagam Janko Bolanko. 

"Ne, ka pol bom pa še jest prehlajen!" Me zavrne mulo.

Potem sva pa izbrala Ustrahovanko.

Postelja je že postlana, 
pod rjuho pa podgana.
Če jo brcneš, ko greš spat,
te ugrizne v podplat.
Ko od groze zakičiš, 
s krikom kačo prebudiš,
ki prijazno kakor muca
dol pod posteljo dremuca.
Ni, da pika bi se bal, 
ker ni gad, ampak udav,
in ko v strahu kvišku švisne,
skoraj že se k tebi stisne
in tako tesno te objame, 
da ti sapo vso vzame.
Ti zato na vrat na nos
stečeš ven - na srečo bos,
saj medtem je za svoj dom
en copat že izbral škorpijon.


Zdaj pa se  začne najhuje:
strah, da kdo te opazuje
in da zdaj zdaj nate plane
ven iz sence nepoznane
volkodlak ali vampir, 
te požene v divji dir.


Zdaj bojiš se čisto vsega,
sam si v noči, polni zlega.
Le da večjo uzreš rastlino,
čimdlje stran od nje greš mimo,
saj ne veš, kako izgleda
tista, ki je mesojeda.


Ko le prideš med ljudi,
ti so strašni roparji,
ki zalotiš jih pi tem,
ko bogat delijo plen.
Ker te gledajo krvavo,
veš, da zdaj ti gre za glavo.
Glasno krikneš na pomoč,
zdaj pa spat in lahko noč.



Prazniki

Spet smo za cel viken sedeli za mizo in jedli. Kar ni bilo težko, saj so bile mize obložene s samimi dobrotami. En dan žlikrofi, drugi dan musaka, zvečer tatarc ... njamsi njamsi ...

Sama sem prispevala sladico. Čizkejk. Recept sem dobila pri Huferki. Priporočam.