torek, 29. marec 2011

Berem... Dan Ariely: Predvidljivo nerazumni

Na to knjigo sem slučajno naletela v knjižnici in me je tako navdušila, da vam jo moram predstaviti in ponuditi v branje. Predvsem za tiste, ki se ukvarjate z marketingom, bi morala biti obvezno branje.



Dan Ariely v knigi raziskuje, kot pravi: trapaste, nemne, nenavadne, zabavne in včasih nevarne napake, ki jih delamo vsi, v upanju, da moramo le razumeti svoje nerazmne muhe, pa se bomo lahko naučili sprejemati boljše odločitve.

Ukvarja se s področjem vedenjske ekonomije, kjer je te naše muhe sprejel kot temeljni element človeškega vedenja. V knjigi so na zanimiv in zabaven način opisane raziskave, ki jih je povečini izvajal na svojih študentih, na univerzi MIT, da bi razumel človeško obnašanje.

Predvsem se sprašuje, zakaj ljudje na splošno, ne razmišljajo(mo) logično: zakaj se pretirano navdušimo če je nekaj brezplačno, kako na naše odločitve vplivajo čustva, zakaj in koliko goljfamo,..

Dan objavlja izsledke svojih raziskav tudi na svoji spletni strani www.danariely.com.

Priporočam!

Za apetizer:
Iz 12 poglavja, KONTEKST ZNAČAJA, 2 DEL, Zakaj smo bolj pošteni, ko imamo opravka z gotovino (str. 198)

      Več študentskih domov na MIT-u ima skupne prostore, v katerih so hladilniki, ki jih lahko uporabljajo študentje v bližnjih sobah. Nekega dopoldneva sem se okoli enajstih, ko je bila večina študentov na predavanjih, vtihotapil v dom in nadstropje za nadstropjem poiskal skupne hladilnike.
     Kadar sem zagledal skupni hladilnik, sem se mu počasi približal, se previdno ozrl naokoli, odprl vrata in vanj vtaknil šest pločevink kokakole, nato pa odhitel proč. Na varni razdalji sem se ustavil in zapisal, kdaj in v katerem hladilniku sem pustil kokakolo.
     V naslednjih nekaj dneh sem se vračal pogledat, kako je s pločevinkami. Vodil sem dnevnik, v katerega sem podrobno zapisoval, koliko jih je še v hladilniku. Kot si lahko predstavljate, razpolovni čas kokakole v študentskem dom ni prav dolg. Vse so izginile v 72 urah. Vendar v hladilnikih nisem vedno pustil kokakole. V nekatere sem nastavil krožniček, na katerem je ležalo šest dolarskih bankovcev. Ali je denar izginil hitreje kot kokakola? //
    Izkazalo se je, da tudi študentje na MIT-u gledajo drugače na jemanje gotovine. Kot sem omenil, so pločevinke kokakole hitro izginile: pošle so v 72 urah. Toda kako drugače je bilo z denarjem! Krožniki z dolarskimi bankovci so ostali nedotaknjeni 72 ur, dokler jih nisem odstranil iz hladilnikov.

3 komentarji:

  1. Odlično, si ga bom izposodila. Mislim, da je on napisal (med drugim) še eno knjigo o tem, zakaj se v nekem trenutku odločimo tako, kot se. En dolg naslov je. Če jo preberem, boš o tem brala:)

    OdgovoriIzbriši
  2. No le dej, če je sama na najdem prej.
    Čeprav mislim, da je v slovenščini zaenkrat samo ta. Še ena je z letnico 2010.

    OdgovoriIzbriši

Dej mi kej lepega povej... :)
Žaljivi in nesramni komentarji bodo izbrisani.